UŠIVOST

Ojoj, uši! Kdaj in zakaj se pojavijo

Uši ne letijo, ne skačejo in ne plavajo, prav tako niso kazalnik slabe higiene.
Fotografija: Najraje si izberejo otroško glavo. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Najraje si izberejo otroško glavo. FOTO: Getty Images

Že dolgo vemo, da ušivost ni povezana s slabimi higienskimi navadami, saj se lahko pojavi v vsakem okolju. Zanjo smo dovzetni vsi, ne glede na starost, spol, raso in socialno-ekonomski status, pogosteje pa se ušivost pojavlja pri šolarjih, predvsem zaradi tesnejših medsebojnih stikov, ki ušem omogočajo prehajanje z glave na glavo.
 

Redno pregledujmo lasišče


Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so naglavne ali bele uši (Pediculus humanus capitis) majhne žuželke brez kril. Odrasla je dolga kot sezamovo seme. Ima prosojno telo, zato jo na laseh težko opazimo, po hranjenju s krvjo pa se obarva rjavo rdeče. Vse življenje preživi na glavi človeka, kjer se zadržuje na lasišču. Gnide so jajčeca, ki jih odlagajo odrasle uši: so ovalne oblike s topim koncem, velike kakšen milimeter.
Po hranjenju s krvjo se obarva rjavo rdeče. VIR: NIJZ
Po hranjenju s krvjo se obarva rjavo rdeče. VIR: NIJZ

Najdemo jih predvsem za ušesi, na zatilnem in čelnem delu lasišča. Žive gnide so svetleče, rjave barve, in če jih stisnemo z nohtoma, počijo. Mrtve so motne bele barve; ko jih stisnemo, ne počijo. Uši se prenašajo z neposrednim dotikom glave z glavo, redkeje pa prek glavnikov, pokrival ali posteljnine. Ne skačejo z glave na glavo, ampak se plazijo; prav tako ne poskakujejo, ne letajo in ne plavajo, kot se glasijo številne zmote o tej nadlogi. Ki je predvsem to, nadloga, poudarjajo strokovnjaki, kajti uši ne prenašajo nobenih bolezni in niso nevarne; so zgolj neprijetne, saj povzročajo srbenje in opraskanine, pri odraslih pa srbenja pogosto ni, zato jih tudi spregledajo. Pozor, najraje se pojavijo ob začetku šolskega leta, ko se otroci znova znajdejo v velikih skupinah v majhnih prostorih in tesnejših stikih, zato velja v tem obdobju nekaj več previdnosti.


Ob rednem pregledovanju lasišča, vsaj enkrat na teden, lahko hitro in učinkovito ukrepamo, poudarjajo na NIJZ: otroku po ramah razgrnemo belo brisačo in temeljito pregledamo celotno lasišče, zlasti v zatilju in za ušesi, od narastišča las proti konicam, pramen po pramen, delamo ob dnevni svetlobi ali pa ob močni luči. Po pregledu si temeljito umijemo roke! Še učinkovitejše je pregledovanje z razčesavanjem z gostim glavnikom. Umite lase razčesavamo po pramenih, od narastišča proti konicam las, tako da se glavnik ob vsakem potegu čim dlje dotika lasišča.

Po vsakem potegu pregledamo glavnik in ga obrišemo s papirnatim robcem ter odvržemo v ločeno vrečo za odpadke. Vsak pramen pregledamo trikrat, glavnik pa na koncu namočimo v vodo s temperaturo 60 ºC.


In če odkrijemo uši? Uporabimo sredstvo za razuševanje, primerno otrokovi starosti, dosledno se držimo navodil in postopek po potrebi ponovimo. V vroči vodi (najmanj 60 ºC) operemo glavnike, krtače, perilo, oblačila, brisače in posteljnino, predmete, ki se jih ne da oprati, nepropustno zapremo v plastično vrečko in pustimo od 10 do 14 dni pri sobni temperaturi ali 24 ur zamrzovalniku, svetujejo pri NIJZ, oblazinjeno pohištvo in preproge pa temeljito posesamo. Otroke podučimo, da si kap, glavnikov, krtač, čelad ne delimo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije