DEBELOST
Okrogli v otroštvu, okrogli v odrasli dobi
Debelost je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 uvrstila med bolezni. Delež pretežkih otrok večji za več kot 20 odstotkov.
Odpri galerijo
Vedno je čas za gibanje! FOTOGRAFIJI: getty images
Debelost je eden od ključnih javnozdravstvenih problemov 21. stoletja, ki zahteva poleg kontinuirane obravnave tudi celosten pristop, saj je to kompleksna, večvzročna kronična presnovna bolezen. Slovenija je ena od redkih držav, ki jim je s celovito medsektorsko politiko Dober tek, Slovenija uspelo ustaviti naraščanje otroške debelosti.
Vendar ta narašča ali celo upada samo v povprečju. »Še vedno imamo skupine (zlasti med dečki) ali območja v Sloveniji (zlasti v pomurski regiji), kjer je debelost naraščajoč problem, najbolj neugoden tam, kjer je povezan z nizko telesno dejavnostjo otrok in posledično neugodno telesno zgradbo z nizko mišično maso in manjšimi gibalnimi zmožnostmi,« pojasnjujejo dr. Matej Gregorič, Vida Fajdiga Turk, univ. dipl. inž. živil. tehnol., spec. klin. diet., in Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Čezmerna hranjenost in debelost sta odraz neravnovesja med energijskim vnosom in porabo, povezanega tudi z različnimi hranilnimi deficiti. Na njun pojav vplivajo genetski, psihološki in tudi socialno-ekonomski dejavniki. Revščina in neizobraženost sta pomembna dejavnika tveganja za pojav debelosti in z njo povezanih zdravstvenih težav. Stanje, ko je indeks telesne mase (ITM) večji od 30, je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 uvrstila med bolezni. Gre za kronično presnovno bolezen, ki poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, povišan krvni tlak ter bolezni srca in ožilja in drugih bolezni.«
Naglo naraščanje debelosti pri otrocih kaže na izjemno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s čezmernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane in nezadostno telesno dejavnostjo. Otroci, ki so debeli, bodo zelo verjetno takšni tudi v odrasli dobi, s tem povezane bolezni pa so običajno bolj izražene, če je debelost prisotna dalj časa. V kombinaciji s pridruženimi boleznimi povzroča številne zdravstvene zaplete, vpliva na slabšo kakovost življenja in smrtnost.
»Problem debelosti je velik javnozdravstveni izziv v Sloveniji in svetu,« nadaljujejo sogovorniki. »Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima v razvitem svetu 40 odstotkov populacije čezmerno telesno maso, več kot 20 odstotkov pa je debelih. Na NIJZ smo v zadnjih letih izvedli več raziskav, ki nakazujejo, da je tudi v Sloveniji debelost še vedno v porastu. Februarja 2021 smo izvedli tudi raziskavo o pandemski izčrpanosti SI-PANDA 7. val, ki prikazuje življenjski slog prebivalcev Slovenije med pandemijo covida-19. Ker ne gre več le za vprašanje virusa in okužbe z njim, ampak je njegovo obvladovanje močno poseglo tudi v naša življenja, je treba poleg neposrednih posledic okužbe upoštevati tudi dodatno družbeno, ekonomsko in zdravstveno breme, tudi na račun poslabšanja kroničnih bolezni, verjetno tudi čezmerne telesne mase in debelosti. Vse to bomo opazili v prihodnosti.«
Raziskava SI.Menu 2017/18 je pokazala, da ima kar tri četrtine starejših odraslih čezmerno telesno maso in debelost. ITM se povečuje s starostjo in je višji med odraslimi moškimi in starejšimi ženskami. Delež debelosti je bil med mladostniki višji pri fantih. Na NIJZ so v 2020. že šestič izvedli nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog, ki zajema odrasle v starosti od 25 do 74 let. Podatki kažejo, da imamo 38,2 odstotka odraslih v starosti 25–64 let čezmerno hranjenih (ITM = 25–30), 18,3 odstotka pa se jih že sooča z debelostjo. Problem se še posebno odraža pri moških (48,3 odstotka čezmerne telesne mase in 20,7 odstotka debelosti), osebah z nižjo stopnjo izobrazbe ter pri prebivalcih jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, Pomurja, Podravja in Koroške.
Trendi kažejo, da se je debelost pri odraslih moških od leta 2001 do 2020 dvignila za približno štiri odstotke, pri ženskah pa za dva. Po izsledkih 7. vala panelne spletne raziskave SI-Panda, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca 2021 na vzorcu 1000 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, je večina anketirancev (60 odstotkov) na vprašanje, ali se jim je telesna masa med pandemijo povečala, odgovorila, da ne. O pridobljeni telesni masi je poročalo skoraj 27 odstotkov anketiranih, od tega kar 31,3 odstotka žensk in nekoliko manj moških (22,7 odstotka). Za debelost je značilno, da lahko poslabša stanje kroničnih bolezni, zato vzbuja skrb tudi podatek, da se je telesna masa povečala pri več kot četrtini odraslih (28,2 odstotka) s pridruženimi kroničnimi obolenji.
Od oseb, ki so poročale o pridobitvi dodatne telesne teže med pandemijo, jih je imelo kar 34,9 odstotka depresivno motnjo oziroma druge težave v duševnem zdravju (39,9 odstotka). Podobne ugotovitve sta za otroke pokazali tudi raziskavi SLOfit 2020 Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in evalvacija ukrepa Šolska shema za otroke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer da se je v času pandemije delež otrok z debelostjo povečal za več kot 20 odstotkov!
»Po naših informacijah je fakulteta za šport v sodelovanju z MIZŠ pripravila navodila za šole za vzdrževanje telesne aktivnosti, saj podatki fakultete kažejo, da se nivo gibalne dejavnosti med počitnicami, ko so otroci doma, zniža. A na NIJZ vedno opozarjamo na nastanek možnih neenakosti, zato je res pomembno, da se vprašamo, kateri otroci so lahko uspešno sledili pouku od doma, tako da so izvedli tudi ure telesne vzgoje. In katere so starši ali starejši podprli pri vzdrževanju gibalnih navad – vedno je čas!«
Številni otroci so med šolanjem doma opustili telesno dejavnost.
Naglo naraščanje debelosti pri otrocih kaže na izjemno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s čezmernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane in nezadostno telesno dejavnostjo. Otroci, ki so debeli, bodo zelo verjetno takšni tudi v odrasli dobi, s tem povezane bolezni pa so običajno bolj izražene, če je debelost prisotna dalj časa. V kombinaciji s pridruženimi boleznimi povzroča številne zdravstvene zaplete, vpliva na slabšo kakovost življenja in smrtnost.
Vpliv pandemije
»Problem debelosti je velik javnozdravstveni izziv v Sloveniji in svetu,« nadaljujejo sogovorniki. »Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima v razvitem svetu 40 odstotkov populacije čezmerno telesno maso, več kot 20 odstotkov pa je debelih. Na NIJZ smo v zadnjih letih izvedli več raziskav, ki nakazujejo, da je tudi v Sloveniji debelost še vedno v porastu. Februarja 2021 smo izvedli tudi raziskavo o pandemski izčrpanosti SI-PANDA 7. val, ki prikazuje življenjski slog prebivalcev Slovenije med pandemijo covida-19. Ker ne gre več le za vprašanje virusa in okužbe z njim, ampak je njegovo obvladovanje močno poseglo tudi v naša življenja, je treba poleg neposrednih posledic okužbe upoštevati tudi dodatno družbeno, ekonomsko in zdravstveno breme, tudi na račun poslabšanja kroničnih bolezni, verjetno tudi čezmerne telesne mase in debelosti. Vse to bomo opazili v prihodnosti.«
Raziskava SI.Menu 2017/18 je pokazala, da ima kar tri četrtine starejših odraslih čezmerno telesno maso in debelost. ITM se povečuje s starostjo in je višji med odraslimi moškimi in starejšimi ženskami. Delež debelosti je bil med mladostniki višji pri fantih. Na NIJZ so v 2020. že šestič izvedli nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog, ki zajema odrasle v starosti od 25 do 74 let. Podatki kažejo, da imamo 38,2 odstotka odraslih v starosti 25–64 let čezmerno hranjenih (ITM = 25–30), 18,3 odstotka pa se jih že sooča z debelostjo. Problem se še posebno odraža pri moških (48,3 odstotka čezmerne telesne mase in 20,7 odstotka debelosti), osebah z nižjo stopnjo izobrazbe ter pri prebivalcih jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, Pomurja, Podravja in Koroške.
Posledice covida-19
Debelost povečuje tveganje za težji potek nalezljivih bolezni, tudi covida-19. Podatki, ki so jih zbrali pri bolnikih v New Yorku, kažejo, da je ITM od 35 do 40 povečal tveganje za smrt po okužbi za kar 44 odstotkov v primerjavi z bolniki z zdravo težo, pri ITM, ki presega 40, pa za skoraj 50 odstotkov. Zanimivo, ti podatki držijo le delno za ženske: te je namreč debelost pri prebolevanju covida-19 ogrožala le, če je njihov ITM presegal 40.
Debelost povečuje tveganje za težji potek nalezljivih bolezni, tudi covida-19. Podatki, ki so jih zbrali pri bolnikih v New Yorku, kažejo, da je ITM od 35 do 40 povečal tveganje za smrt po okužbi za kar 44 odstotkov v primerjavi z bolniki z zdravo težo, pri ITM, ki presega 40, pa za skoraj 50 odstotkov. Zanimivo, ti podatki držijo le delno za ženske: te je namreč debelost pri prebolevanju covida-19 ogrožala le, če je njihov ITM presegal 40.
Trendi kažejo, da se je debelost pri odraslih moških od leta 2001 do 2020 dvignila za približno štiri odstotke, pri ženskah pa za dva. Po izsledkih 7. vala panelne spletne raziskave SI-Panda, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca 2021 na vzorcu 1000 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, je večina anketirancev (60 odstotkov) na vprašanje, ali se jim je telesna masa med pandemijo povečala, odgovorila, da ne. O pridobljeni telesni masi je poročalo skoraj 27 odstotkov anketiranih, od tega kar 31,3 odstotka žensk in nekoliko manj moških (22,7 odstotka). Za debelost je značilno, da lahko poslabša stanje kroničnih bolezni, zato vzbuja skrb tudi podatek, da se je telesna masa povečala pri več kot četrtini odraslih (28,2 odstotka) s pridruženimi kroničnimi obolenji.
Motnje hranjenja
ITM v otroštvu je lahko povezan s poznejšim pojavom motenj hranjenja, so nedavno razodeli na evropskem kongresu o debelosti. V analizo so vključili 66.576 žensk, rojenih med letoma 1960 in 1996, ki so jim v starosti 7–13 let opravili ustrezne meritve: ugotovili so, da je zelo nizek ITM lahko povezan s pojavom anoreksije v poznejši dobi, visok ITM pa z bulimijo. Strokovnjaki poudarjajo, da so analize meritev ITM tako nujne že od zgodnjih let.
ITM v otroštvu je lahko povezan s poznejšim pojavom motenj hranjenja, so nedavno razodeli na evropskem kongresu o debelosti. V analizo so vključili 66.576 žensk, rojenih med letoma 1960 in 1996, ki so jim v starosti 7–13 let opravili ustrezne meritve: ugotovili so, da je zelo nizek ITM lahko povezan s pojavom anoreksije v poznejši dobi, visok ITM pa z bulimijo. Strokovnjaki poudarjajo, da so analize meritev ITM tako nujne že od zgodnjih let.
Od oseb, ki so poročale o pridobitvi dodatne telesne teže med pandemijo, jih je imelo kar 34,9 odstotka depresivno motnjo oziroma druge težave v duševnem zdravju (39,9 odstotka). Podobne ugotovitve sta za otroke pokazali tudi raziskavi SLOfit 2020 Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in evalvacija ukrepa Šolska shema za otroke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer da se je v času pandemije delež otrok z debelostjo povečal za več kot 20 odstotkov!
Izničen ves trudŠtevilni otroci so med šolanjem doma opustili telesno dejavnost.
»Po naših informacijah je fakulteta za šport v sodelovanju z MIZŠ pripravila navodila za šole za vzdrževanje telesne aktivnosti, saj podatki fakultete kažejo, da se nivo gibalne dejavnosti med počitnicami, ko so otroci doma, zniža. A na NIJZ vedno opozarjamo na nastanek možnih neenakosti, zato je res pomembno, da se vprašamo, kateri otroci so lahko uspešno sledili pouku od doma, tako da so izvedli tudi ure telesne vzgoje. In katere so starši ali starejši podprli pri vzdrževanju gibalnih navad – vedno je čas!«
