NA ZDRAVJE
Okusen vir beljakovin
Jogurt bi morali uživati vsak dan, saj vsebuje dobre bakterije, zlasti pa po zdravljenju z antibiotiki; blaži težave s prebavo in dviguje razpoloženje.
Odpri galerijo
Mnogi z njim začnejo dan, a ne vedo, da so to počeli predniki že pred tisočletji. Obstajajo namreč dokazi, da so jogurt uživali že pet tisočletij pred Kristusom. V zgodovinskih zapisih piše, da je bil eno glavnih živil v prehrani vojske Džingiskana, omenjajo ga v starodavnih indijskih, perzijskih in turških zapisih. Nastal je slučajno, v Mezopotamiji, okoli 5000 let pred našim štetjem, in to s kisanjem mleka s pomočjo dobrih bakterij. Prav ta živa in aktivna kultura ali probiotiki, ki živijo v našem prebavnem traktu in pomagajo izločati škodljive bakterije, so tudi v jogurtu. Probiotiki v njem ne vplivajo le na zdravje prebavil in posledično splošno zdravje organizma, lahko izboljšajo tudi razpoloženje, saj vplivajo na predele možganov, ki so odgovorni za upravljanje čustev in občutkov za bolečino. Probiotični jogurt je zlasti pametno uživati po (oziroma med) zdravljenju z antibiotiki, saj ti ne uničujejo le slabih, pač pa tudi dobre bakterije v črevesju.
Jogurt je bogat z vitamini, vsebuje kalij, fosfor, riboflavin, jod, cink pa kalcij in vitamina B5 (ki je nujen za zdravje kože, oči, las in jeter) in B12 (ki ohranja zdravje živčnega sistema in preprečuje anemijo, saj spodbuja tvorbo hemoglobina); polno mastni vsebujejo tudi vitamin E, ki je nujen za normalno delovanje imunskega sistema. Vsebuje tudi lahko prebavljive bakterije, zlasti veliko jih je v grškem jogurtu: v eni skodelici tega je okoli 20 gramov beljakovin. Jogurt lahko jedo tudi tisti, ki ne uživajo mleka zaradi laktoze, saj je lažje prebavljiv.
Je idealen za vse, ki so fizično aktivni, vsebuje namreč veliko beljakovin, ki mišice oskrbijo s potrebnimi aminokislinami; zaužili naj bi ga v eni uri po končani vadbi. Pomaga pri slabi prebavi, preprečuje osteoporozo, saj vsebuje kalcij, če ga telo ne dobi dovolj, ga jemlje kostem, to pa lahko vodi v različne težave s kostmi. Obenem niža visok krvni tlak in tveganje vaginalnih okužb, prispeva k občutku sitosti, torej preprečuje prenajedanje in prispeva k ohranjanju vitkosti oziroma preprečevanju debelosti. In še: glede na izsledke dunajske univerze preganja celo prehlad. Najbolje je jesti navadnega ali grškega, lahki in sadni vsebujejo preveč sladkorja.
Jogurt, najbolje navadnega, jejte vsak dan.
Jogurt je bogat z vitamini, vsebuje kalij, fosfor, riboflavin, jod, cink pa kalcij in vitamina B5 (ki je nujen za zdravje kože, oči, las in jeter) in B12 (ki ohranja zdravje živčnega sistema in preprečuje anemijo, saj spodbuja tvorbo hemoglobina); polno mastni vsebujejo tudi vitamin E, ki je nujen za normalno delovanje imunskega sistema. Vsebuje tudi lahko prebavljive bakterije, zlasti veliko jih je v grškem jogurtu: v eni skodelici tega je okoli 20 gramov beljakovin. Jogurt lahko jedo tudi tisti, ki ne uživajo mleka zaradi laktoze, saj je lažje prebavljiv.
Je idealen za vse, ki so fizično aktivni, vsebuje namreč veliko beljakovin, ki mišice oskrbijo s potrebnimi aminokislinami; zaužili naj bi ga v eni uri po končani vadbi. Pomaga pri slabi prebavi, preprečuje osteoporozo, saj vsebuje kalcij, če ga telo ne dobi dovolj, ga jemlje kostem, to pa lahko vodi v različne težave s kostmi. Obenem niža visok krvni tlak in tveganje vaginalnih okužb, prispeva k občutku sitosti, torej preprečuje prenajedanje in prispeva k ohranjanju vitkosti oziroma preprečevanju debelosti. In še: glede na izsledke dunajske univerze preganja celo prehlad. Najbolje je jesti navadnega ali grškega, lahki in sadni vsebujejo preveč sladkorja.