Okusni divjak na krožniku
Med prvimi vrstami zelenjave, s katero si na pomlad lahko postrežemo v naravi, so tudi šparglji; pri nas rastejo predvsem v Istri.
Odpri galerijo
Narava nas spomladi, še preden na vrtu zraste prva zelenjava, radodarno obdarja s prenekatero užitno rastlino. Poleg gotovo najbolj priljubljenega regrata Slovenci radi nabiramo tudi čemaž in šparglje, slednji rastejo predvsem v Istri, na Krasu in v Vipavski dolini. Medtem ko na celini čakamo, da jih pridelovalci pripeljejo na tržnico, se na Primorskem mnogi odpravijo na odmaknjena rastišča nabirat to prestižno zelenjavo. Kakor so odlični, jih je precej težavno nabirati, saj so si za rastišče izbrali nedostopna, s trnjem obraščena mesta, tako da se je treba kar potruditi, da jih izbrskamo na plan. Našli jih bomo ob robovih gozdnih cest in kolovozov, skrite v podrasti in, kot rečeno, trnju. Povrhu so precej preprostega in nevpadljivega videza, tako da jih neostro, nevajeno oko zlahka spregleda.
Stebla je treba kuhati nekoliko dlje kot vršičke.
Redni nabiralci imajo svoja stalna najdišča, tako kot denimo gobarji, vedo pa tudi, da lahko šparglje nabiramo le za svoje potrebe, konkretno to pomeni en kilogram naenkrat. Če smo našli rastišče, še pred nabiranjem preverimo svežino rastlin. To naredimo tako, da špargelj upognemwo med prsti, če steblo poči, je svež, če se pod pritiskom samo upogne, pa ga kar pustimo, kjer smo ga našli. Špargljev ne režemo, temveč jih lomimo, in to med nabiranjem in pozneje, ko jih čistimo in pripravljamo za kuhanje.
V primerjavi z gojenimi, katerih sezona se začne nekoliko pozneje, so divji bolj izrazitega okusa. V kuhinji so izjemno cenjeni, tudi v zdravilstvu, saj so odlično živilo za čiščenje telesa. V kuhinji so vsestransko uporabni, praviloma uporabljamo sveže, lahko jih tudi zamrznemo, ponekod pa dobimo konzervirane. A najbolje se jih je do sitega najesti v sezoni, najprej divjih in pozneje gojenih. Pred uporabo jih očistimo, gojene olupimo, pri res mladih to ni potrebno, odtrgamo spodnji, oleseneli del. Najbolje je, da jih le na hitro prevremo v vodi ali, še bolje, soparimo. Lahko jih dušimo ali pečemo, na primer za predjed, ovite v rezine pršuta. Odlični so sami, zgolj zabeljeni z malo masla, iz njih pripravimo imenitno kremno juhe ali omake. Dobro se podajo k različni zelenjavi, k prilogam, na primer testeninam, rižu ali krompirju, pa tudi k mesu in ribam.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Diplomacija