Okusni in zdravi pleveli: preverite, zakaj si zaslužijo prostor na krožniku
Divjerastoče rastline se pogosto znajdejo na naših jedilnikih, zlasti spomladi na travnikih in po gozdovih nabiramo regrat in čemaž. Priljubljeni so gozdni sadeži, marsikaj pa najdemo tudi na vrtu, poleg gojenih rastlin, seveda. Samonikle rastline na vrtu praviloma označujemo kot plevel in jih zatiramo na vse mogoče načine, kar je škoda, saj so mnoge med njimi užitne.
Poskrbimo le, da ne bodo prerasle in zadušile rastlin, ki smo jih sami zasadili. Verjetno prva violina med samoniklimi rastlinami je kopriva. Nabiramo jo spomladi in zgodaj poleti, še preden cveti, iz svežih mladih listov pa pripravljamo predvsem juhe in priloge, podobno kot špinačo. Nabiramo jih z rokavicami, da nas ne opečejo, in liste osmukamo s stebel. Prevremo jih, odcedimo in pripravljene so za uporabo. Lahko jih zamrznemo ali damo v hladilnik za nekaj dni.
Drobno sesekljane liste zamešamo v skutni ali zelenjavni namaz, dodajamo omletam ali frtaljam, iz njih lahko naredimo pesto. Iz listov pripravljamo tudi čaj. Med najbolj znane okusne plevele sodi tudi tolščak ali portulak, ki ga danes marsikdo ne zatira več, nasprotno, celo načrtno goji, tako kot koprive, ki so tudi že pogost gost v kakšnem kotu vrta. Poleg tega da je tolščak zelo okusen, je koristen za naš organizem, saj je bogat z vitamini, minerali in drugimi snovmi.
Je enoletna rastlina, ki pa se sama razrašča, tako da zanjo ni treba posebej skrbeti. Uživamo presnega ali toplotno obdelanega, če ga kuhamo, izloči sluz, zato je uporaben za zgoščevanje jedi.
Drobno sesekljane mlade špinačne liste zamešamo v skutni namaz, naredimo pesto, dodajamo omleti.
Podobno uporabljamo navadno zvezdico ali kurja črevca, kot ji pravimo zaradi dolgih, prepletajočih se stebelc. Uživamo cvetove in liste, ki so polni vitamina C, betakarotena, magnezija, kalcija ter drugih vitaminov in mineralov. Najbolje jih je nabrati tik pred uporabo, uživamo sveže, potresemo jih po solati ali juhi, tik preden jo postrežemo. Med zanimivimi divjimi rastlinami omenimo še japonski dresnik, ki je pri nas tujerodna invazivna vrsta, zato ga zatiramo na vse mogoče načine.
Ampak če ga že najdemo, ga velja poskusiti, naberemo mlade vršičke in jih pripravimo podobno kot naše šparglje. Po kiselkastem okusu nekoliko spominja na rabarbaro, odlikuje ga visoka vsebnost antioksidantov.
