Okužba še ne pomeni bolezni

Letošnji svetovni dan tuberkuloze poziva voditelje držav, naj ustvarijo svet brez te smrtonosne bolezni. Slovenija se po zaslugi dobro zastavljenega Nacionalnega programa za tuberkulozo uvršča med 33 držav z zelo nizko pojavnostjo bolezni (manj kot 10 primerov na 100.000 prebivalcev): na leto obravnavajo povprečno od 130 do 145 primerov. »Čeprav pojavnost bolezni v Sloveniji upada, imamo nad njo stalen nadzor, za kar skrbijo Nacionalni program za tuberkulozo, Register za tuberkulozo in Nacionalni referenčni laboratorij za mikobakterije,« pojasnjuje Petra Svetina, dr. med., vodja Nacionalnega programa za tuberkulozo in vodja tuberkulozne dejavnosti Klinike Golnik. »Tako še vedno skrbno spremljamo pojavljanje bolezni in redno izvajamo ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe od bolnika na zdrave. V zadnjih letih smo posodobili spremljanje in nadzor bolnikov s tuberkulozo, centralizirali in posodobili smo laboratorijsko diagnostiko in zdravljenje bolezni, uvedli smo nove metode v epidemiologiji, poleg ugotavljanja in rednega zdravljenja bolnikov s tuberkulozo, izvajamo tudi preglede oseb, ki so bili v kontaktu z bolniki s tuberkulozo, preglede bolnikov pred transplantacijo organov, preglede pred uvedbo določenih zdravil, ki zmanjšajo odpornost; preglede pri vseh okuženih z virusom HIV in pri zdravstvenih ter laboratorijskih delavcih.«
Cepljenje prepreči bolezen ali jo omili in prepreči pojav najhujših oblik. Do leta 2005 smo v Sloveniji proti tuberkulozi cepili vse novorojenčke, cepljenje pa opustili, ko smo dosegli merila Svetovne znanstvene organizacije. Istega leta smo začeli selektivno cepljenje, torej le pri novorojenčkih, katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili iz držav z visoko pojavnostjo bolezni, in tistih, ki bodo v prvih letih življenja večkrat potovali v te države ali v njih bivali.

Tuberkuloza lahko prizadene kateri koli organ v telesu, najpogosteje pljuča. »Bolezen se kaže s splošnimi znaki, kot so dlje povišana telesna temperatura, slabši apetit, hujšanje in nočno znojenje; poleg prizadetosti pljuč oseba dlje kašlja, težje diha, lahko izkašljuje krvavo. Če gre za prizadetost drugih organov, se pokažejo simptomi in znaki, ki so vezani na prizadeti organ,« pojasnjuje sogovornica in poudarja, da se tuberkuloza prenaša aerogeno, torej okuženi izkašljuje v okolico bacile tuberkuloze, lahko jih izloča tudi pri glasnem govorjenju ali petju. »Zdravljenje je dolgotrajno, večmesečno, s protituberkuloznimi zdravili, ki jih bolniki pogosto težko prenašajo ali se pri nih pojavijo resni stranski učinki. Za uspešno zdravljenje je poleg rednega uživanja zdravil pomembno zdravo življenje z uživanjem redne in uravnotežene hrane ter opustitev škodljivih razvad.« Za uspešnost zdravljenja ključno zgodnje odkrivanje: »Vsako leto imamo tudi nekaj primerov smrti zaradi tuberkuloze, večinoma pri starejših bolnikih in bolnikih s pridruženimi kroničnimi boleznimi.«

Če se človek okuži, se okužba razvije v bolezen v desetih odstotkih primerov, največja verjetnost za to je prvi dve leti po okužbi. Okuženi nima simptomov ali znakov bolezni, bacilov ne more prenašati in ni nevaren za okolico. Po svetu se zadnja leta povečuje pojavnost odpornih oblik tuberkuloze, predvsem v vzhodni Evropi, Aziji, Afriki in velikih mestih zahodne Evrope, pravi sogovornica: »V Sloveniji smo doslej zdravili posamezne primere multirezistentnih oblik TB, v prihodnje pa lahko zaradi vse večje migracije ljudi tudi pri nas pričakujemo porast teh oblik TB.«