ZAŠČITA PRED RAKOM
Okužbe s HPV preprečujemo s cepljenjem
V Sloveniji se od šolskega leta 2009/10 izvaja cepljenje šestošolk proti HPV kot priporočeno brezplačno cepljenje ob sistematskem pregledu, z letošnjim letom pa so v nacionalni program vključeni tudi dečki.
Odpri galerijo
V šolskem letu 2019/20 smo zabeležili 58,5-odstotno precepljenost šestošolk proti HPV.
Precepljenost proti HPV pri deklicah je v Sloveniji premajhna in z okrog 60 odstotki še ne dosega cilja 90-odstotne, ki ga je postavila Svetovna zdravstvena organizacija.
Pomemben korak k temu, da slovenski otroci v odrasli dobi ne bodo zbolevali za rakom in drugimi boleznimi, ki jih povzročajo okužbe s HPV, je letošnja uvedba brezplačnega cepljenja proti HPV tudi za dečke, so zadovoljni pri Zvezi slovenskih društev za boj proti raku, Onkološkem inštitutu Ljubljana in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter ministrstvu za zdravje in Zavodu za šolstvo, kjer starše spodbujajo k pomembnemu koraku za zaščito otrok.
Cepljenje proti HPV poteka na sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole, kot je poudaril minister za zdravje Janez Poklukar, z njim preprečujemo okoli 90 odstotkov vrst raka, ki jih povzroča okužba s HPV: »To pomeni, da cepljeni pomembno manj zbolevajo, se zdravijo in umirajo za rakom, ki ga lahko preprečimo s cepljenjem. Cepljenje proti HPV je med prioritetami Evropskega načrta za boj proti raku, pomembno mesto pa ima tudi v Državnem programu za obvladovanje raka. S kombinacijo cepljenja proti HPV in presejanja v programu Zora lahko v Sloveniji dosežemo eliminacijo tega raka, kar bi bil izjemen dosežek.«
Razvoj znanosti in tehnologije omogoča čedalje uspešnejše spopadanje z rakom, so soglasni strokovnjaki, ki poudarjajo, da je velik delež rakavih obolenj posledica okužb. »V svetu je to okrog 15 odstotkov vseh rakov, v razvitem svetu nekoliko manj, okrog sedem odstotkov. Med okužbami, ki so povezane z nastankom raka, so najbolj pomembne okužbe s HPV, z virusoma hepatitisa B in C, ki povzročata jetrnega raka, ter z bakterijo Helicobacter pylori pri želodčnem raku,« je pojasnila izr. prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, in pozvala starše k odločitvi za cepljenje proti HPV po nacionalnem programu: »Proti okužbam s HPV in virusom hepatitisa B se lahko zaščitimo s cepljenjem, s tem pa tudi pred nastankom raka, ki ga povzročajo. Slovenska onkološka stroka cepljenje podpira in poziva starše in otroke k zaupanju strokovnim priporočilom. Želimo si, da bi se slovenski otroci cepili in ne zbolevali z raki, ki bi jih lahko preprečili.«
Rak je posledica nepopravljive spremembe genetskega zapisa ene same celice, ki se izmuzne sicer izjemno učinkovitim popravljalnim mehanizmom telesa. Tako spremenjena celica se začne nenadzorovano deliti, te pa se začnejo vraščati v sosednja tkiva, obenem se lahko s krvjo zanesejo v oddaljene dele telesa.
Takrat govorimo o zasevkih. Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, vodja državnega programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, ki je v Sloveniji skrbnica Evropskega kodeksa proti raku, je pojasnila: »Take spremembe genskega zapisa (mutacije) povzročajo številne rakotvorne snovi, med najbolj znanimi je tobak. Manj je znano, da jih povzročajo tudi nekatere okužbe. Med najbolj pomembnimi rakotvornimi mikrobi je človeški papilomavirus (HPV), ki ga najdemo na sluznicah genitalij, zadnjika in ustno-žrelnega področja pri ženskah in moških. Poznamo več kot 200 genotipov HPV, okoli 45 jih povzroča okužbe spolovil, rodil, predela okoli zadnjika in ustno-žrelnega področja. Večina okužb ni nevarnih in okuženim ne povzročajo nobenih težav.
Okrog 13 genotipov pa je nevarnejših in ob dolgotrajni okužbi lahko povzročijo mutacijo, ki vodi v raka. Okužb s HPV ne znamo pozdraviti, lahko pa jih izjemno učinkovito preprečujemo s cepljenjem. Cepivo proti HPV spodbudi tvorbo protiteles in spominskih celic, ki ob stiku z okužbo sprostijo velike količine teh protiteles, ki se v sluznici vežejo na virus, mu preprečijo vstop v celico in s tem preprečijo mutacijo, ki bi vodila v raka. Ne deluje na že obstoječe okužbe v celicah, saj lahko protitelesa viruse nevtralizirajo samo v sluznici, ne morejo pa vstopati v celice. Zato je cepljenje najbolj učinkovito, če se cepimo pred prvo okužbo. Poleg tega je pri mlajših imunski odziv nanj boljši in zadostujeta dva odmerka, pozneje so potrebni trije.«
Okužba s HPV pri ženskah povzroča raka materničnega vratu, ki še vedno velja za enega najpogostejših pri ženskah v reproduktivnem obdobju s 50-odstotno smrtnostjo. V Sloveniji ga zelo uspešno preprečujemo v sklopu programa Zora, s katerim odkrivamo in zdravimo predrakave spremembe materničnega vratu in s tem preprečimo nastanek tega raka.
»V Sloveniji odkrijemo in zdravimo okrog 1600 primerov na leto. Zdravljenje je potrebno in pomembno, saj ženskam lahko reši življenje, a ima lahko tudi negativne posledice za njihovo reproduktivno zdravje, saj lahko poveča tveganje za prezgodnji porod,« je pojasnila doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. »Deklice, cepljene proti HPV, bodo imele veliko manjše tveganje, da bodo zbolele s predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu. Okužbe s HPV pri ženskah povzročajo še raka zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, redkeje raka glave in vratu, in tudi te primere uspešno preprečujemo s cepljenjem proti HPV.« Manj nevarni genotipi HPV povzročajo genitalne bradavice, ki jih ima okoli odstotek spolno aktivne populacije. Okužbe s HPV povzročajo še ponavljajočo se dihalno papilomatozo, ki je zahtevna za zdravljenje, se ponavlja in pri dojenčkih ter majhnih otrocih lahko povzroči smrtno nevarno zaporo dihalne poti. »Da bi preprečili okužbo med porodom, se zato lahko pri ženski z genitalnimi bradavicami odločimo za carski rez, čeprav bi lahko rodila po naravni poti. In tudi s carskim rezom so povezana določena tveganja. Cepivo, ki ga uporabljamo v Sloveniji, zelo učinkovito zaščiti pred genitalnimi bradavicami pri obeh spolih, kar je tudi zelo pomembno,« še poudarja doc. dr. Jančarjeva.
Čeprav okužbe s HPV največkrat povezujemo z rakom materničnega vratu pri ženskah, pa te povzročajo raka in druge bolezni tudi pri moških, denimo rak penisa, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice. V Sloveniji se od leta 2009/10 izvaja cepljenje deklic proti HPV kot priporočeno cepljenje ob sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole. Precepljenost proti HPV se je v zadnjih letih povečevala, v šolskem letu 2019/20 smo zabeležili 58,5-odstotno precepljenost šestošolk proti HPV, z letošnjim letom so v nacionalni program vključeni tudi dečki.
Pomemben korak k temu, da slovenski otroci v odrasli dobi ne bodo zbolevali za rakom in drugimi boleznimi, ki jih povzročajo okužbe s HPV, je letošnja uvedba brezplačnega cepljenja proti HPV tudi za dečke, so zadovoljni pri Zvezi slovenskih društev za boj proti raku, Onkološkem inštitutu Ljubljana in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter ministrstvu za zdravje in Zavodu za šolstvo, kjer starše spodbujajo k pomembnemu koraku za zaščito otrok.
Rak pogosto posledica okužbe
Cepljenje proti HPV poteka na sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole, kot je poudaril minister za zdravje Janez Poklukar, z njim preprečujemo okoli 90 odstotkov vrst raka, ki jih povzroča okužba s HPV: »To pomeni, da cepljeni pomembno manj zbolevajo, se zdravijo in umirajo za rakom, ki ga lahko preprečimo s cepljenjem. Cepljenje proti HPV je med prioritetami Evropskega načrta za boj proti raku, pomembno mesto pa ima tudi v Državnem programu za obvladovanje raka. S kombinacijo cepljenja proti HPV in presejanja v programu Zora lahko v Sloveniji dosežemo eliminacijo tega raka, kar bi bil izjemen dosežek.«
Več kot 70 odstotkov žensk v Sloveniji se redno udeležuje presejalnih pregledov v sklopu programa Zora.
Razvoj znanosti in tehnologije omogoča čedalje uspešnejše spopadanje z rakom, so soglasni strokovnjaki, ki poudarjajo, da je velik delež rakavih obolenj posledica okužb. »V svetu je to okrog 15 odstotkov vseh rakov, v razvitem svetu nekoliko manj, okrog sedem odstotkov. Med okužbami, ki so povezane z nastankom raka, so najbolj pomembne okužbe s HPV, z virusoma hepatitisa B in C, ki povzročata jetrnega raka, ter z bakterijo Helicobacter pylori pri želodčnem raku,« je pojasnila izr. prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, in pozvala starše k odločitvi za cepljenje proti HPV po nacionalnem programu: »Proti okužbam s HPV in virusom hepatitisa B se lahko zaščitimo s cepljenjem, s tem pa tudi pred nastankom raka, ki ga povzročajo. Slovenska onkološka stroka cepljenje podpira in poziva starše in otroke k zaupanju strokovnim priporočilom. Želimo si, da bi se slovenski otroci cepili in ne zbolevali z raki, ki bi jih lahko preprečili.«
Več kot 200 genotipov HPV
Rak je posledica nepopravljive spremembe genetskega zapisa ene same celice, ki se izmuzne sicer izjemno učinkovitim popravljalnim mehanizmom telesa. Tako spremenjena celica se začne nenadzorovano deliti, te pa se začnejo vraščati v sosednja tkiva, obenem se lahko s krvjo zanesejo v oddaljene dele telesa.
Takrat govorimo o zasevkih. Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, vodja državnega programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, ki je v Sloveniji skrbnica Evropskega kodeksa proti raku, je pojasnila: »Take spremembe genskega zapisa (mutacije) povzročajo številne rakotvorne snovi, med najbolj znanimi je tobak. Manj je znano, da jih povzročajo tudi nekatere okužbe. Med najbolj pomembnimi rakotvornimi mikrobi je človeški papilomavirus (HPV), ki ga najdemo na sluznicah genitalij, zadnjika in ustno-žrelnega področja pri ženskah in moških. Poznamo več kot 200 genotipov HPV, okoli 45 jih povzroča okužbe spolovil, rodil, predela okoli zadnjika in ustno-žrelnega področja. Večina okužb ni nevarnih in okuženim ne povzročajo nobenih težav.
predrakavih sprememb prepoznamo na leto.
Okrog 13 genotipov pa je nevarnejših in ob dolgotrajni okužbi lahko povzročijo mutacijo, ki vodi v raka. Okužb s HPV ne znamo pozdraviti, lahko pa jih izjemno učinkovito preprečujemo s cepljenjem. Cepivo proti HPV spodbudi tvorbo protiteles in spominskih celic, ki ob stiku z okužbo sprostijo velike količine teh protiteles, ki se v sluznici vežejo na virus, mu preprečijo vstop v celico in s tem preprečijo mutacijo, ki bi vodila v raka. Ne deluje na že obstoječe okužbe v celicah, saj lahko protitelesa viruse nevtralizirajo samo v sluznici, ne morejo pa vstopati v celice. Zato je cepljenje najbolj učinkovito, če se cepimo pred prvo okužbo. Poleg tega je pri mlajših imunski odziv nanj boljši in zadostujeta dva odmerka, pozneje so potrebni trije.«
Zora zelo uspešna
Okužba s HPV pri ženskah povzroča raka materničnega vratu, ki še vedno velja za enega najpogostejših pri ženskah v reproduktivnem obdobju s 50-odstotno smrtnostjo. V Sloveniji ga zelo uspešno preprečujemo v sklopu programa Zora, s katerim odkrivamo in zdravimo predrakave spremembe materničnega vratu in s tem preprečimo nastanek tega raka.
Koroška izjemaVeč kot 70 odstotkov žensk v Sloveniji se redno udeležuje presejalnih pregledov v sklopu programa Zora in več kot 90 odstotkov odkritih predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu zdravimo. Povečati moramo še precepljenost proti HPV, ki je bila do zdaj pri deklicah okrog 59-odstotna – pri čemer pa občutno izstopa Koroška s skoraj 90 odstotki! Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja območne enote NIJZ Ravne in predsednica Koroškega društva za boj proti raku, je pojasnila skrivnost uspeha: »Na Koroškem je bila precepljenost deklic v šolskem letu 2020/21 okrog 88-odstotna. Vzporedno poteka cepljenje dečkov v štirih lokalnih skupnostih že od leta 2016, kar financirajo lokalne skupnosti. Tako visoko precepljenost dosegamo z izjemno angažiranostjo zdravstvenih timov, ki cepijo, in s pozitivnim pristopom do otrok in staršev. Pomembne so dostopne strokovne in razumljive predstavitve pomena cepljenja proti HPV in vzpostavljanje velikega zaupanja med izvajalci cepljenja ter deklicami in dečki, s starši in celotno lokalno skupnostjo. Informiranje mora biti kontinuirano in enovito! In tisti, ki informiramo, moramo voditi z zgledom. Tudi sama sem cepila vse svoje tri otroke.«
»V Sloveniji odkrijemo in zdravimo okrog 1600 primerov na leto. Zdravljenje je potrebno in pomembno, saj ženskam lahko reši življenje, a ima lahko tudi negativne posledice za njihovo reproduktivno zdravje, saj lahko poveča tveganje za prezgodnji porod,« je pojasnila doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. »Deklice, cepljene proti HPV, bodo imele veliko manjše tveganje, da bodo zbolele s predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu. Okužbe s HPV pri ženskah povzročajo še raka zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, redkeje raka glave in vratu, in tudi te primere uspešno preprečujemo s cepljenjem proti HPV.« Manj nevarni genotipi HPV povzročajo genitalne bradavice, ki jih ima okoli odstotek spolno aktivne populacije. Okužbe s HPV povzročajo še ponavljajočo se dihalno papilomatozo, ki je zahtevna za zdravljenje, se ponavlja in pri dojenčkih ter majhnih otrocih lahko povzroči smrtno nevarno zaporo dihalne poti. »Da bi preprečili okužbo med porodom, se zato lahko pri ženski z genitalnimi bradavicami odločimo za carski rez, čeprav bi lahko rodila po naravni poti. In tudi s carskim rezom so povezana določena tveganja. Cepivo, ki ga uporabljamo v Sloveniji, zelo učinkovito zaščiti pred genitalnimi bradavicami pri obeh spolih, kar je tudi zelo pomembno,« še poudarja doc. dr. Jančarjeva.
Okužba s HPV pri moških povzroča raka penisa, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice.
Čeprav okužbe s HPV največkrat povezujemo z rakom materničnega vratu pri ženskah, pa te povzročajo raka in druge bolezni tudi pri moških, denimo rak penisa, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice. V Sloveniji se od leta 2009/10 izvaja cepljenje deklic proti HPV kot priporočeno cepljenje ob sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole. Precepljenost proti HPV se je v zadnjih letih povečevala, v šolskem letu 2019/20 smo zabeležili 58,5-odstotno precepljenost šestošolk proti HPV, z letošnjim letom so v nacionalni program vključeni tudi dečki.
