Okvara pljuč je trajna

Kajenje je daleč najpogostejši razlog za razvoj KOPB, redke preostale bolezni lahko vodijo tudi v to bolezen, pravi pulmolog in internist prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik.

»To so lahko hude pljučnice iz otroštva, podobne spremembe nastajajo pri kadilski astmi, možne so okvare pljuč po inhalaciji toksičnih plinov SO2, amoniaka. Zelo redko omenjene spremembe nastajajo pod vplivom delovnega mesta. Za to boleznijo zbolita le 2 izmed 10 kadilcev, čeprav vsi pokadijo isto število cigaret. Na pojav torej poleg cigaretnega dima vpliva tudi dednost oziroma sposobnost obrambnih mehanizmov pljuč, da strupe, ki jih s cigaretnim dimom vdihnemo, tudi uspešno odstranijo.«
 

KOPB se razvija počasi

Da se pojavljajo merljive spremembe v delovanju pljuč, mora človek kaditi vsaj 15 let povprečno škatlico cigaret na dan. Simptomi kroničnega bronhitisa, to je izkašljevanje in izpljunek, pa se lahko pojavljajo že veliko prej, pove profesor Fležar.

»Po dolgih letih kajenja se pridruži še naduha – težja sapa, ki spremlja vse infekte pljuč in tudi telesne napore. Bolnik ima več prehladov, ki gredo na pljuča in povzročajo gnojni izpljunek, ob tem pa okvara pljuč napreduje. Kadilec torej posumi na bolezen takrat, ko, čeprav ni prehlajen, vsak dan izpljuva nekaj produktivnega gnojnega izmečka.«
Bolezen se pojavi v srednjih do poznih letih, nikoli pri otrocih ali mladostnikih, pri moških in ženskah, saj spol nima pomembne vloge v pojavnosti bolezni.
 

Stop cigaretam

Preiskava, ki jo dokaže, je spirometrija – merjenje volumnov izdihanega zraka in hitrost pretoka zraka iz pljuč. »Presejalni testi s spirometrijo so smiselni pri populaciji nad 40 let, pri osebah z jasnimi dejavniki tveganja – inhalacijskimi škodljivostmi. Izvajali naj bi jo osebni zdravniki, skupaj z uporabo vprašalnika za odkrivanje KOPB (CDQ),« pove sogovornik in dodaja, da je potrditev diagnoze vedno v rokah pulmologa.

Zelo veliko bolnikov v zgodnjih fazah bolezni ne odkrijejo, predvsem zato, ker kadilci sami pri sebi razlagajo simptome izkašljevanja in kašljanja kot nekaj normalnega, kar spremlja kajenje. Nekako nočejo sprejeti, da ti simptomi niso nekaj normalnega, ampak posledica cigaret in tudi prvih okvar v pljučih, pojasni sogovornik in doda, da je v tej fazi najpomembnejši ukrep, da bolnik preneha kaditi.


»S tem se v nekaj mesecih ali letih težave popolnoma umirijo, če bolnik kadi še naprej, se staranje pljuč pospeši. Bolnik izgublja kapaciteto pljuč veliko hitreje kot zdravi ljudje in po starosti 60 let se začnejo težave s sapo, ki jih tudi z zdravili ne moremo več popolnoma odpraviti.«
 

Stopenjsko zdravljenje

Osnova zdravljenja KOPB so olajševalna zdravila, ki odpravljajo simptome KOPB, med njimi so najpomembnejši bronhodilatatorji, pove sogovornik. »Zdravljenje KOPB je stopenjsko in se vedno začne z ukrepi preprečevanja poslabšanja KOPB in vplivov na potek bolezni – prekinitev vzpostavitve s faktorjem tveganja, torej kajenja. Tako kot trajna okvara pljuč sta telesna okvara, ki jo ima bolnik, in tveganje za nastanek poslabšanja pomembna pri načrtovanju zdravljenja. Zdravila oziroma kombinacije zdravil je treba dodajati stopenjsko, ko bolezen napreduje.«


Z opustitvijo kajenja in zdravljenjem se močno zmanjšajo zapleti in napredovanje bolezni. Če človek še naprej neomejeno kadi, je pričakovana življenjska doba še vsaj 20 do 25 let, saj bolezen zelo počasi napreduje, še pove prof. dr. Matjaž Fležar. A so pljuča organ, ki se ne obnavlja. Bolezen lahko ustavimo, ne moremo pa je pozdraviti: ima jo od 50.000 do 100.000 Slovencev, umre jih 600–700 na leto.