Omejili nevarne maščobe

Končno je prišel čas, ko bomo lahko tudi v Sloveniji jedli rogljičke, druge pekovske izdelke, čokolade ter piškote, ki bodo vsebovali le toliko nevarnih transmaščobnih kislin, da ne bodo ogrožali našega zdravja. V celoti je namreč postal veljaven pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, ki zapoveduje, da sta v izdelkih lahko največ dva grama omenjenih kislin na 100 gramov skupnih maščob. Transmaščobe, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so dokazani dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Zanje je značilno, da so obstojnejše in zato bolj zaželene v živilskih izdelkih. Nastajajo pri dlje trajajočem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, na primer pri cvrtju. S transmaščobami se, kot zapišejo na NIJZ, srečujemo že dolgo, saj jih naravno najdemo v mesu in mleku prežvekovalcev, kar je posledica delovanja mikroorganizmov v njihovem prebavnem traktu, a te zdravja ne ogrožajo.

Stanje ni idealno

Seveda je teorija eno, praksa pa drugo. Vprašanje je, ali so proizvajalci oziroma prodajalci rogljičkov in drugih pekovskih izdelkov, ki jih lahko najdemo skoraj na vsakem koraku, na vse to pripravljeni. "Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kar nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil," pravi prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. "Skrb vzbujajoče je, da smo le nekaj mesecev pred veljavnostjo pravilnika v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli več kot šest odstotkov transmaščobnih kislin, dovoljuje pa jih največ dva odstotka."

Zadnji rezultati raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih kažejo, da se stanje na tržišču izboljšuje, a še zdaleč ni idealno. "V sklopu projekta Transmaščobe v živilih smo zadnji odvzem vzorcev izvedli konec leta 2018, v obdobju prehodnega roka veljavnosti pravilnika. Vzorčili smo v omejenem obsegu na več lokacijah, in sicer na območju osrednje Slovenije, Štajerske in Goriške. Pregledanih je bilo tudi deset vzorcev rogljičkov, ki so leta 2016 vsebovali več kot dva odstotka transmaščobnih kislin. V nekaterih primerih smo ugotovili bistveno izboljšanje, na primer zmanjšanje s skoraj osem odstotkov na manj kot 0,5 odstotka, vendar je bilo stanje pri precej vzorcih nezadovoljivo," pravi prof. dr. Rajko Vidrih. Vzorčenje je bilo izvedeno le na lokacijah, kjer so rogljički leta 2016 vsebovali znatno količino transmaščob. Predstavljeni rezultati, kot so sporočili iz raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, zato ne prikazujejo povprečnega stanja na tržišču, kažejo pa, da se je pri približno polovici vzorcev stanje izboljšalo, še preden je bila uveljavljena zakonodajna omejitev.

Inšpektorje Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tako od danes čaka precej dela. Večina proizvajalcev in trgovcev se je na to pomembno novost za potrošnika že pripravila. Iz Hoferja so sporočili, da so se s to problematiko začeli ukvarjati že leta 2009. K upoštevanju pravilnika so pozvali tudi dobavitelje, ti so svoje proizvodne procese prilagodili predpisanim zahtevam. V Krašu, ki je znan po številnih sladkih izdelkih, so nam povedali, da že dobro leto ne uporabljajo več transmaščob. Zveza potrošnikov Slovenije svetuje, da preberete sestavine na embalaži izdelkov in ne kupujete tistih z deklariranim (delno) hidrogeniranim oljem ali maščobo. Pa tudi da se izogibate vsakodnevnemu uživanju ocvrtih jedi, v pekarnah pa povprašajte, kakšno maščobo uporabljajo denimo za rogljičke in drugo pecivo. "Priporočamo, da se cvrenju nad 170 stopinj Celzija doma odpoveste in da olja ne pregrevate znova," še sklenejo na ZPS.

Kot že rečeno bodo po 4. aprilu morali svojo nalogo še natančneje opraviti inšpektorji. Ti bodo imeli pooblastilo, so nam pojasnili na Upravi RS za varno hrano, da prepovejo uporabo surovin in snovi, namenjenih za stik z živili ter izvajanje postopkov, oziroma prepovejo proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil, ki niso varna ali obstaja sum, da niso varna. "Nosilci živilske dejavnosti morajo prilagoditi svoje postopke in z notranjimi kontrolami zagotoviti, da na trg dajejo varna živila. Če se ugotovi, da je nosilec živilske dejavnosti dal na trg živilo, ki ni varno, se pravna oseba kaznuje z globo od 2000 do 15.000 evrov oziroma samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 800 do 12.000 evrov," so še povedali na upravi.