Onesnaženje ogroža zdravje: več kot 90 odstotkov prebivalstva diha onesnažen zrak
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ob današnjem svetovnem dnevu zdravja, ki poteka pod geslom Naš planet, naše zdravje, opozarja na hude posledice onesnaževanja, pandemije in vse pogostejših bolezni, kot so rak, astma in bolezni srca, ter spodbuja k nujnim ukrepom za ohranjanje zdravja ljudi in okolja.
SZO vsako leto našteje več kot 13 milijonov smrti po svetu, ki so posledica okoljskih vzrokov, a bi se jim bilo mogoče izogniti. Pri tem je po njihovem največja nevarnost za zdravje, s katero se sooča človeštvo, podnebna kriza, ki je obenem zdravstvena kriza, poudarjajo in opozarjajo, da več kot 90 odstotkov svetovnega prebivalstva diha onesnažen zrak, ki je posledica izgorevanja fosilnih goriv.
Pojasnjujejo, da komarji širijo bolezni hitreje kot kdaj prej, ekstremni vremenski pojavi, degradacija tal in pomanjkanje vode pa silijo ljudi k preseljevanju. Onesnaženje in plastika ogrožata naše najgloblje oceane in najvišje gore ter si utirata pot v naše prehranjevalne verige. Sistemi, ki proizvajajo visoko predelano, nezdravo hrano in pijačo, poganjajo val debelosti ter povzročajo več raka in srčnih bolezni, obenem pa ustvarjajo tretjino svetovnih emisij toplogrednih plinov.
Pandemija razgalila neenakosti
Vzrokov za skrb je torej mnogo preveč, prizadevanja SZO pa ob svetovnem dnevu podpira tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza), ki kot članica Evropske federacije združenj medicinskih sester (EFN) poudarja, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri sooblikovanju in izvajanju rešitev na področju planetarnega zdravja.
Več kot 90 odstotkov svetovnega prebivalstva diha onesnažen zrak.
Kot opozarjajo pri EFN, ekološke motnje, ki jih povzročajo netrajnostni družbeno-gospodarski sistemi, lahko ogrozijo temelje zdravstvenih sistemov in uničijo desetletja človeškega napredka. To je Evropski uniji, Evropi in svetu pokazala pandemija covida-19 s svojimi posledicami, ki je obenem opozorila na neenakosti v svetu. Medicinske sestre uživajo visoko zaupanje javnosti in imajo možnost, da z državljani komunicirajo o spremembi življenjskega sloga in preventivi, poudarjajo pri Zbornici – Zvezi, zato bi jih bilo treba vključiti v politiko načrtovanja in odločanja o ekološki preobrazbi delovnih mest in procesov v zdravstvu ter v digitalizacijo in prilagajanje zdravstvenega sistema.
Ob svetovnem dnevu naj vsakdo razmisli o preventivnih ukrepih za ohranjanje zdravja, svetujejo pri Lekarniški zbornici Slovenije, kjer vabijo k meritvam krvnega tlaka, krvnega sladkorja, tehtanju in pogovorom s farmacevti. Svetujejo tudi zdrav življenjski slog, izogibanje dolgotrajnemu sedenju in preudarno rabo zdravil.
