Opeklin je letos več
Mnogi se po epidemiji brezskrbno predajajo sončnim žarkom in pozabljajo na posledice ter pasti UV-sevanja.
Odpri galerijo
Opekline se seštevajo. FOTO: Naked King/Getty Images
Mnogi so se med karanteno zadrževali pretežno v zaprtih prostorih, v osami, po razglasitvi konca epidemije pa so se nenadoma začeli nastavljati sončnim žarkom. A ker so izpustili nekaj mesecev postopnega privajanja UV-svetlobo, je njihova koža občutljivejša in dovzetnejša za poškodbe, opozarjajo na Oddelku za kozmetiko Visoke šole za storitve v Ljubljani.
Tudi sonce je nevarno, ne le covid-19, zato v času, ko nam življenje narekuje novi koronavirus, ne smemo pozabiti na preventivo na drugih področjih. Sončna svetloba je nedvomno eno od tistih tveganj, na katera je treba v poletnem obdobju najglasneje opozarjati, ne nazadnje je malignega melanoma, izjemno agresivne oblike kožnega raka, v Sloveniji vse več. Spomnimo, po podatkih onkološkega inštituta je kožni rak najpogostejša oblika raka pri ljudeh. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega.
Maligni melanom predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov smrti zaradi kožnega raka. Melanom sicer ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca povečuje najhitreje med vsemi oblikami.
Za kožnim rakom lahko zboli kdor koli, a je tveganje še zlasti povečano pri štirih skupinah, in sicer pri tistih s svetlo kožo (zlasti pri svetlolasih in rdečelasih), z veliko pigmentnih znamenj po telesu, pri posameznikih, kjer so v družini že odkrili kožnega raka, in pri ljudeh, ki se pogosto izpostavljajo soncu nezaščiteni. In kar najraje pozabljamo: posledice delovanja sončnih žarkov se seštevajo iz leta v leto, od najmlajših nog! Zagorelost in tudi opekline sicer izginejo, a rak se lahko pojavi tudi veliko let pozneje.
Poznamo tri vrste ultravijoličnih žarkov, UVA, UVB in UVC. Zadnji se absorbirajo že v ozonski plasti našega ozračja in ne prodirajo do zemeljske površine, preostali pa dosežejo tudi našo kožo in tam povzročajo škodo. Žarki UVA povzročajo pigmentacijo kože in šele ob večji izpostavljenosti opekline, a prodirajo globoko, to je v usnjico kože. Povzročajo različne alergijske reakcije in pa prezgodnje staranje kože, oslabljen imunski sistem, kožnega raka. UVB prodirajo v povrhnjico in po večini povzročajo opekline.
Strokovnjaki letos opozarjajo na več opeklin kot v prejšnjih letih, kar nakazuje na našo neodgovornost in neprevidnost: morda se resda ne sončimo namensko, torej se ne nastavljamo žarkom v tistih urah dneva, ko so ti najmočnejši, a ni nevarno le takšno sončenje. K temu namreč prištevamo kakršno koli izpostavljenost nevarni svetlobi, tudi ko vrtnarimo, se rekreiramo na prostem, pijemo kavo v družbi na terasi. In tudi v oblačnem vremenu! Posledic pa ne bomo občutili le na koži, temveč tudi na očeh in imunskem sistemu, še poudarjajo strokovnjaki in opozarjajo predvsem starše, naj o pasteh sončnih žarkov podučijo otroke.
Pred gibanjem na prostem v mesecih, ko je UV-indeks visok, ne smejo pozabiti na zaščito s pokrivali, sončnimi očali, dolgimi in lahkimi oblačili ter po potrebi še s sredstvom s sončnim faktorjem, seveda pa je najboljše zadrževanje v senci.
Zaščitimo se tudi med rekreacijo. FOTO: Maridav/Getty Images
Tudi sonce je nevarno, ne le covid-19, zato v času, ko nam življenje narekuje novi koronavirus, ne smemo pozabiti na preventivo na drugih področjih. Sončna svetloba je nedvomno eno od tistih tveganj, na katera je treba v poletnem obdobju najglasneje opozarjati, ne nazadnje je malignega melanoma, izjemno agresivne oblike kožnega raka, v Sloveniji vse več. Spomnimo, po podatkih onkološkega inštituta je kožni rak najpogostejša oblika raka pri ljudeh. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega.
Maligni melanom predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov smrti zaradi kožnega raka. Melanom sicer ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca povečuje najhitreje med vsemi oblikami.
Oblaki niso zaščita
Za kožnim rakom lahko zboli kdor koli, a je tveganje še zlasti povečano pri štirih skupinah, in sicer pri tistih s svetlo kožo (zlasti pri svetlolasih in rdečelasih), z veliko pigmentnih znamenj po telesu, pri posameznikih, kjer so v družini že odkrili kožnega raka, in pri ljudeh, ki se pogosto izpostavljajo soncu nezaščiteni. In kar najraje pozabljamo: posledice delovanja sončnih žarkov se seštevajo iz leta v leto, od najmlajših nog! Zagorelost in tudi opekline sicer izginejo, a rak se lahko pojavi tudi veliko let pozneje.
O nevarnosti sončenja podučimo tudi najmlajše. FOTO: Melkinimages/Getty Images
Poznamo tri vrste ultravijoličnih žarkov, UVA, UVB in UVC. Zadnji se absorbirajo že v ozonski plasti našega ozračja in ne prodirajo do zemeljske površine, preostali pa dosežejo tudi našo kožo in tam povzročajo škodo. Žarki UVA povzročajo pigmentacijo kože in šele ob večji izpostavljenosti opekline, a prodirajo globoko, to je v usnjico kože. Povzročajo različne alergijske reakcije in pa prezgodnje staranje kože, oslabljen imunski sistem, kožnega raka. UVB prodirajo v povrhnjico in po večini povzročajo opekline.
Sonce ne škoduje le koži, tudi očem in imunskemu sistemu.
Strokovnjaki letos opozarjajo na več opeklin kot v prejšnjih letih, kar nakazuje na našo neodgovornost in neprevidnost: morda se resda ne sončimo namensko, torej se ne nastavljamo žarkom v tistih urah dneva, ko so ti najmočnejši, a ni nevarno le takšno sončenje. K temu namreč prištevamo kakršno koli izpostavljenost nevarni svetlobi, tudi ko vrtnarimo, se rekreiramo na prostem, pijemo kavo v družbi na terasi. In tudi v oblačnem vremenu! Posledic pa ne bomo občutili le na koži, temveč tudi na očeh in imunskem sistemu, še poudarjajo strokovnjaki in opozarjajo predvsem starše, naj o pasteh sončnih žarkov podučijo otroke.
Pojavnost malignega melanoma se povečuje.
Pred gibanjem na prostem v mesecih, ko je UV-indeks visok, ne smejo pozabiti na zaščito s pokrivali, sončnimi očali, dolgimi in lahkimi oblačili ter po potrebi še s sredstvom s sončnim faktorjem, seveda pa je najboljše zadrževanje v senci.
