Oseba, ki se zdravi, nas ne more okužiti
Odpravimo neenakosti. Odpravimo aids. Odpravimo pandemije. Tako Svetovna zdravstvena organizacija letos poudarja ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, in opozarja, da virus HIV tudi štiri desetletja po odkritju še vedno ogroža človeštvo, cilj, da bi do leta 2030 odpravili aids, pa se ne zdi več tako dosegljiv. Za to so krive neenakosti, ki ne nazadnje ovirajo tudi boj proti covidu-19 in družbo nezadržno vodijo ne le v zdravstveno, ampak tudi gospodarsko in družbeno krizo.
Aids ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je napredovala oblika okužbe, ki jo povzroči virus človeške imunske pomanjkljivosti oziroma HIV. Od odkritja so okužbo s HIV skupno potrdili pri 79,3 milijona ljudeh, 36,3 milijona jih je umrlo. Z virusom HIV živi približno 38 milijonov ljudi po svetu, od tega dva milijona otrok; lani se je na novo okužilo najmanj 310.000 otrok.
Ne vedo, da so okuženi
HIV se prenaša prek spolnih odnosov z okuženo osebo, ki ni uspešno zdravljena, ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnemu pripravku, ob souporabi okuženih brizg pri injiciranju prepovedanih drog; mogoč je tudi prenos okužene matere na otroka med nosečnostjo in porodom ter med dojenjem.
38 milijonov ljudi živi z virusom HIV.
Prvi primer aidsa so odkrili leta 1981 v Los Angelesu. Virus HIV je znanost odkrila leta 1983, prva zdravila zanj pa so bila na voljo šele desetletje pozneje. Okužba je še vedno neozdravljiva, a zgodnje odkrivanje in sodobno zdravljenje lahko dolgoročno preprečujeta, da napreduje v resna obolenja, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zdravila omogočajo kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo, uspešno zdravljena oseba pa drugih ne more okužiti. Letos smo v Sloveniji do vključno 22. novembra okužbo s HIV potrdili pri 28 ljudeh, lani jih je bilo v vsem letu 27. Največ okužb je bilo med moškimi, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi (MSM).
Osebe, ki se zdravijo, imajo nezaznaven virus in nas ne morejo okužiti, poudarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. O tem ozaveščajo tako zdravstvene delavce kot splošno javnost, a stigmatizacija oseb s HIV ni danes nič manjša. Kot poudarja infektolog, so hude asociacije, ki spremljajo HIV in aids, nesmiselne, saj se je »na tem področju zgodil epohalen napredek in to ni več isto, kot je bilo pred 20 ali 30 leti«.
Testiranje je najbolj smiselno pri osebah z znaki, ki kažejo na okužbo s HIV, osebah, obravnavanih v ambulantah za spolno prenesene okužbe, osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje, osebah, ki injicirajo droge, osebah z okužbami, ki so povezane z injiciranjem drog, in osebah z zelo tveganim vedenjem (predvsem MSM; osebe, ki imajo spolne odnose z osebami z geografskih območij, kjer je velika pojavnost HIV/aidsa). Da bi v prihodnosti preprečili rojstva okuženih otrok, smo v Sloveniji v letu 2021 uvedli presejanje nosečnic na HIV.