Osredotočite se na vlaknine
Zaradi prenajedanja se želodec pretirano razširi, s tem pa pritiska na bližnje organe. Po preobilnem uživanju hrane se lahko počutimo napihnjeni in utrujeni, boli nas želodec. Notranji organi morajo zaradi prenajedanja bolj intenzivno delati, saj morajo proizvesti dodatne hormone za razgradnjo zaužite hrane. Želodec iz istega razloga proizvede več želodčne kisline, ki jo lahko občutimo kot pekočo zgago, pa tudi plinov. Metabolizem se pospeši, kar se lahko kaže kot začasen občutek vročine, potenje ali vrtoglavica. Preobilen obrok povzroča tudi vetrove.
Dobra novica je, da težave zaradi prenajedanja minejo že čez nekaj ur. Še hitreje bodo minile, če boste po zaužitju hrane popili kozarec ali dva vode ali odšli na sprehod. Zeliščni čaji, denimo kamilica ali ingver, pomagajo pri prebavi in odpravljajo vetrove. Proti zgagi pomagajo antacidi, ki jih v lekarni dobite brez recepta.
Pa vendar, ali ima enkratno prenajedanje katere dolgoročne posledice na naše zdravje? V raziskavi, ki so jo opravili na Univerzi v Cambridgeu, so ugotovili, da ne. Ko je 14 moških, ki so sodelovali v raziskavi, pojedlo še enkrat toliko pice kot sicer, da so siti, se je raven njihovega sladkorja in maščobe v krvi le rahlo zvišala in ni bila dosti drugačna kot prejšnji dan, ko so pojedli ravno prav velik obrok. Telo je po prenajedanju izločilo nekoliko več hormonov kot sicer po običajnem obroku, srčni utrip se je malce povišal – to je, trdijo znanstveniki, znak, da se je telo zelo trudilo, da bi kljub prevelikemu vnosu kalorij delovalo normalno. Kratkoročne posledice, kot sta utrujenost in zaspanost, so po 24 urah popolnoma minile, telo pa je tudi na splošno znova delovalo popolnoma normalno, kot da se ne bi nič zgodilo. V skladu z rezultati so znanstveniki sklenili, da občasno prenajedanje za človeka ni škodljivo, saj se telo zna in zmore spopasti z njim. Vendar pa prenajedanje pogosto vodi v novo prenajedanje, in kadar traja dlje, postane problem.
Enkratno prenajedanje ne pusti dolgoročnih posledic na našem zdravju.
Kopičenje maščobe in debelost
»Kratkotrajno prenajedanje je običajna človeška navada, povezana s pogostitvijo in praznovanjem. V tradicionalnih družbah to ne škoduje in je lahko zelo koristno za obnavljanje zalog telesne maščobe v razmerah, v katerih zaradi okolja in sezonskosti prehranjevanje zahteva prenajedanje in post. Če pa traja dlje, postane tveganje za zdravje. Osnove enačbe energijskega ravnovesja narekujejo, da dolgoročno prenajedanje vedno vodi v kopičenje telesne maščobe in debelost. Prenajedanje z nekaterimi specifičnimi prehranskimi sestavinami, kot so nasičene in transmaščobne kisline, lahko vodi v zdravstvena tveganja, kot so bolezni srca in ožilja, visok holesterol, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, bolezni ledvic in slab spanec,« pojasnjuje strokovnjak za prehranjevanje prof. dr. Andrew Prentice z Ameriškega medicinskega raziskovalnega centra.
Utrujenost in zaspanost povsem mineta po 24 urah.
Zato dan po tem, ko ste se prekršili in si privoščili preveč, poskrbite, da se slaba navada ne bo nadaljevala v neskončnost. Na jedilnik uvrstite jedi, ki poskrbijo za dolgotrajno sitost, saj boste tako pojedli manj. Za občutek sitosti bo poskrbela hrana z veliko vlakninami, denimo zelenjava, sadje, oreščki, semena in polnozrnati izdelki.
