NARAVNI ANTIBIOTIK
Oster hren čisti telo
Je naravni antibiotik, ki blaži kašelj, prebavne težave, urinarne okužbe, tudi revmo in akne.
Odpri galerijo
Hren je sestavni del velikonočnih jedi, a jesti bi ga morali večkrat, ne le ob tem prazniku: velja namreč za zaveznika našega zdravja. Je naravni spodbujevalec odpornosti organizma, vsebuje vitamin C (dvakrat več kot limona) in vitamine skupine B, kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor.
Kdor ga je okušal, pozna ostrino, ki včasih vzame dih, močno vstopi v nos in zasolzi oči.
Za njegovo ostrino je kriva snov glikozid sinigrin, ki med uživanjem hrena odpira sinuse, kar nam bo še kako koristilo pri prehladih, zamašenem nosu in podobnih težavah. Hren preprečuje razmnoževanje bakterij, je naravni konzervans, pravimo mu tudi naravni antibiotik: ljudska medicina ga od nekdaj uporablja za krepitev imunskega sistema, blaženje kašlja in pljučnih težav ter okužb na splošno.
Sirup iz naribanega hrena, medu, propolisa in janeževih semen uporabljamo za zdravljenje težav s pljuči. Pripravek iz sveže naribanega hrena, malo jabolčnega kisa in medu je super proti kašlju, pravi ljudska medicina.
Če bi radi opravili spomladansko razstrupljanje, sezite po hrenu: spodbuja čiščenje jeter pa tudi izločanje škodljivih snovi iz telesa. Ne le korenine, spomladi uživamo tudi mlade liste, in sicer kot dodatek solatam. No, hren skrbi tudi za prebavo, olajša jo, spodbuja delovanje črevesja, še posebno v kombinaciji z mastnimi in slanimi živili, spodbuja tudi delovanje žolčnika, trebušne slinavke in želodca, pomaga pri boleznih urinarnega trakta in ledvičnih kamnih.
Spodbuja tudi cirkulacijo in varuje pred srčno-žilnimi boleznimi, torej skrbi za zdravje srca, z uživanjem hrena skrbimo tudi za kožo, ki postane čistejša, manj je aken.
A pozor: uživajmo ga zmerno, kot začimbo, da si ne nakopljemo driske ali bruhanja. Uporabljamo ga lahko tudi zunanje, hrenove obloge bodo ublažile revmatske bolečine in artritis, na primer, tudi glavobol. Sveže naribanega zavijemo v bombažno tkanino in položimo na boleče mesto, odmaknemo takoj, ko začutimo, da koža peče, žari, da si ne bi povzročili opekline. Najbolje je, da pred uporabo obloge predel namažemo z oljčnim oljem, prav tako po uporabi obloge. Stari Grki so s hrenom odpravljali bolečine v hrbtenici pa tudi pri pomanjkanju spolne sle.
Najpogosteje uživamo svežega, naribanega, v kombinaciji z naribanim jabolkom ali (kislo) smetano, na primer, ali v solatah, dodajamo ga tudi v omake. Ker sestavina alilizotiocianat draži sluznico, naj ga ne uživajo otroci, nosečnice in doječe matere in tisti, ki imajo čir na želodcu ali motnje v delovanju ščitnice.
Kdor ga je okušal, pozna ostrino, ki včasih vzame dih, močno vstopi v nos in zasolzi oči.
Za njegovo ostrino je kriva snov glikozid sinigrin, ki med uživanjem hrena odpira sinuse, kar nam bo še kako koristilo pri prehladih, zamašenem nosu in podobnih težavah. Hren preprečuje razmnoževanje bakterij, je naravni konzervans, pravimo mu tudi naravni antibiotik: ljudska medicina ga od nekdaj uporablja za krepitev imunskega sistema, blaženje kašlja in pljučnih težav ter okužb na splošno.
Sirup iz naribanega hrena, medu, propolisa in janeževih semen uporabljamo za zdravljenje težav s pljuči. Pripravek iz sveže naribanega hrena, malo jabolčnega kisa in medu je super proti kašlju, pravi ljudska medicina.
Če bi radi opravili spomladansko razstrupljanje, sezite po hrenu: spodbuja čiščenje jeter pa tudi izločanje škodljivih snovi iz telesa. Ne le korenine, spomladi uživamo tudi mlade liste, in sicer kot dodatek solatam. No, hren skrbi tudi za prebavo, olajša jo, spodbuja delovanje črevesja, še posebno v kombinaciji z mastnimi in slanimi živili, spodbuja tudi delovanje žolčnika, trebušne slinavke in želodca, pomaga pri boleznih urinarnega trakta in ledvičnih kamnih.
Spodbuja tudi cirkulacijo in varuje pred srčno-žilnimi boleznimi, torej skrbi za zdravje srca, z uživanjem hrena skrbimo tudi za kožo, ki postane čistejša, manj je aken.
A pozor: uživajmo ga zmerno, kot začimbo, da si ne nakopljemo driske ali bruhanja. Uporabljamo ga lahko tudi zunanje, hrenove obloge bodo ublažile revmatske bolečine in artritis, na primer, tudi glavobol. Sveže naribanega zavijemo v bombažno tkanino in položimo na boleče mesto, odmaknemo takoj, ko začutimo, da koža peče, žari, da si ne bi povzročili opekline. Najbolje je, da pred uporabo obloge predel namažemo z oljčnim oljem, prav tako po uporabi obloge. Stari Grki so s hrenom odpravljali bolečine v hrbtenici pa tudi pri pomanjkanju spolne sle.
Po ljudskem izročilu hren razkužuje, spodbuja prekrvitev in prebavo.
Najpogosteje uživamo svežega, naribanega, v kombinaciji z naribanim jabolkom ali (kislo) smetano, na primer, ali v solatah, dodajamo ga tudi v omake. Ker sestavina alilizotiocianat draži sluznico, naj ga ne uživajo otroci, nosečnice in doječe matere in tisti, ki imajo čir na želodcu ali motnje v delovanju ščitnice.