LIČI
Osvežujoči sadež za pomladne dni
Preden začnejo zoreti jagode, se še oziramo za južnim sadjem; privoščimo si liči, sočni sadež, ki ga lupimo kot velikonočno jajce in ima prijeten okus.
Odpri galerijo
Liči lahko lupimo kar z roko. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Zgodaj spomladi že prav sanjamo o svežih vrtninah in sadju iz domačih logov, a narava še ni prav radodarna. Zato si pred prvimi sadeži z vrta, ki bodo naznanili domačo sezono, privoščimo še nekaj eksotike. Nadvse zanimiv, okusen in zdrav sadež je liči, ki bo s sladko-kislim okusom in sočnim mesom prava poživitev, preden bomo lahko zagrizli v domače jagode in pozneje jabolka.
Liči je subtropsko drevo, ki izvira iz jugovzhodne Azije, zlasti je priljubljen na Kitajskem, kjer ga gojijo že več tisoč let. Cenili so ga že stari kitajski cesarji, kot sadež blagodejnih in zdravilnih učinkov pa ga častijo še danes. Poleg Azije so danes največje gojiteljice Indija, Avstralija, ZDA in Južna Afrika. Zimzeleno drevo ličija, danes poznamo okoli 100 sort, zraste do 15 metrov v višino, sadeži pa na njem rastejo v gostih grozdih. So okroglasto jajčaste oblike, veliki tri do pet centimetrov in imajo grobo in hrapavo lupino, pod katero se skriva nežno belkasto meso, to spominja na žele. V sredini je precej velika, neužitna koščica, zato mu pravijo tudi azijska češnja.
Ker do naših trgovskih polic ličiji precej dolgo potujejo, bodimo pri nakupu previdni, da bomo izbrali optimalno zrele. Zrelost prepoznamo po lupini, ki mora biti svetlo rdeča ali rožnata, na otip mora biti sadež trd. Zelena barva pomeni, da je nedozorel, rjava pa, da je preveč zrel. V nobenem primeru ga ne kupimo.
Čeprav je lupina videti trda, je liči zelo enostavno olupiti. To lahko naredimo kar z rokami, morda lupino na začetku le narahlo zarežemo. Meso je zelo sočno, zato bo že med lupljenjem iz njega iztekal sladek sok, tega prestrezimo v kozarec, da ne bo šel v nič.
Ko liči kupimo, ga moramo pojesti v približno enem tednu, hranimo ga na temperaturi okoli deset stopinj, v skledi ali papirnati vrečki, v plastični bo začel hitro plesneti. Poleg svežega lahko kupimo tistega v pločevinkah, kompot pa lahko skuhamo tudi sami. Pred leti je bil liči v naših trgovinah prava redkost, danes pa ga ni prav težko najti.
V obdobju pomanjkanja svežega domačega sadja je več kot dobrodošla izbira, saj je bogat z vitaminoma B in C, vsebuje tudi veliko ogljikovih hidratov in mineralov. Alenka Kociper
Liči lahko lupimo kar z roko. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Liči je subtropsko drevo, ki izvira iz jugovzhodne Azije, zlasti je priljubljen na Kitajskem, kjer ga gojijo že več tisoč let. Cenili so ga že stari kitajski cesarji, kot sadež blagodejnih in zdravilnih učinkov pa ga častijo še danes. Poleg Azije so danes največje gojiteljice Indija, Avstralija, ZDA in Južna Afrika. Zimzeleno drevo ličija, danes poznamo okoli 100 sort, zraste do 15 metrov v višino, sadeži pa na njem rastejo v gostih grozdih. So okroglasto jajčaste oblike, veliki tri do pet centimetrov in imajo grobo in hrapavo lupino, pod katero se skriva nežno belkasto meso, to spominja na žele. V sredini je precej velika, neužitna koščica, zato mu pravijo tudi azijska češnja.
Sadež ima v sredini neužitno koščico.
Ker do naših trgovskih polic ličiji precej dolgo potujejo, bodimo pri nakupu previdni, da bomo izbrali optimalno zrele. Zrelost prepoznamo po lupini, ki mora biti svetlo rdeča ali rožnata, na otip mora biti sadež trd. Zelena barva pomeni, da je nedozorel, rjava pa, da je preveč zrel. V nobenem primeru ga ne kupimo.
Raste na visokih zimzelenih drevesih.
Čeprav je lupina videti trda, je liči zelo enostavno olupiti. To lahko naredimo kar z rokami, morda lupino na začetku le narahlo zarežemo. Meso je zelo sočno, zato bo že med lupljenjem iz njega iztekal sladek sok, tega prestrezimo v kozarec, da ne bo šel v nič.
Lupina naj bo svetlo rdeča ali rožnata, na otip mora biti sadež trd.
Ko liči kupimo, ga moramo pojesti v približno enem tednu, hranimo ga na temperaturi okoli deset stopinj, v skledi ali papirnati vrečki, v plastični bo začel hitro plesneti. Poleg svežega lahko kupimo tistega v pločevinkah, kompot pa lahko skuhamo tudi sami. Pred leti je bil liči v naših trgovinah prava redkost, danes pa ga ni prav težko najti.
V obdobju pomanjkanja svežega domačega sadja je več kot dobrodošla izbira, saj je bogat z vitaminoma B in C, vsebuje tudi veliko ogljikovih hidratov in mineralov. Alenka Kociper
