Otroci ga potrebujejo več
Železo v našem telesu sodeluje v številnih ključnih procesih, kot so hramba kisika in prenos kisika do tkiv, celično dihanje, presnova aminokislin, maščob in vitaminov ter tvorba hemoglobina v rdečih krvničkah.
Prav tako je ključno za kognitivne funkcije in delovanje imunskega sistema. Nizka raven železa pogosto vodi v utrujenost, šibkost in večjo dovzetnost za okužbe.
Preveč škoduje
»Obstajata dve vrsti železa. Hemsko najdemo v mesni hrani in se bolje absorbira, nehemsko pa je v rastlinski hrani in se slabše absorbira,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »V telo ga najlažje vnesemo z uživanjem rdečega mesa in perutnine, vsebujejo ga tudi ribe, špinača, blitva, ohrovt, oreščki, bučna semena, mandlji, rozine, suhe slive, žita, fižol, leča, čičerika in jajca. Priporočeni dnevni vnos se giblje med 8 in 18 miligrami, odvisno od spola in starosti, pri čemer je pomembno, da ga vnašamo s hrano, saj ga telo ne more samo proizvesti.«
Pozor, previsok vnos železa je škodljiv, zlasti za jetra, srce in trebušno slinavko, zato je ključno, da ostanemo znotraj priporočenih meja, a kot poudarja sogovornica, ni bojazni, da bi s hrano zaužili previsoke vrednosti. Za boljšo absorpcijo iz rastlinskih virov je sicer priporočljivo uživati živila z vitaminom C.
Za pomanjkanje je lahko kriv nezadosten vnos s prehrano, vključno z motnjami absorpcije zaradi bolezni ali drugih vzrokov.
Slabša odpornost
»Znaki pomanjkanja železa so utrujenost, šibkost, zasoplost pri vadbi, bledica, suha in luskasta koža, krhki nohti, izpadanje las, vnetje jezika, težave s koncentracijo, motnje srčnega ritma in zmanjšan imunski odziv,« nadaljuje sogovornica. »Za pomanjkanje je lahko kriva izguba krvi, na primer pri ženskah v rodni dobi, ali nezadosten vnos s prehrano, vključno z motnjami absorpcije zaradi bolezni ali drugih vzrokov. Nekatere skupine so še posebej ranljive. Otroci in mladostniki potrebujejo več železa zaradi hitre rasti. Večja je potreba po njem tudi med nosečnostjo, menstruacijo, pri vegetarijanski in veganski prehrani, ob kroničnih boleznih črevesja ali ledvic. Ljudje z enolično prehrano, dieto in tisti, ki pogosto darujejo kri, so prav tako dovzetnejši za pomanjkanje.«
Ob znakih pomanjkanja je treba k zdravniku, ki lahko preveri raven železa v krvi, oceni zaloge v telesu in ugotovi vzroke, še svetuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Pri blagih težavah običajno svetuje spremembo prehrane in dodajanje živil, bogatih z železom, lahko tudi prehranska dopolnila, ob večjih pa predpiše zdravljenje za hitro izboljšanje.«
Priporočeni dnevni vnos železa se giblje med 8 in 18 miligrami, odvisno od spola in starosti.
