Otroci so dobri bolniki

Med najpogostejše otroške bolezni zagotovo spadajo bolezni dihal, med te štejemo vnetja zgornjih in spodnjih dihalnih poti (prehlad), vnetje obnosnih votlin (sinusitis), vnetje mandljev in žrelnice ter ušes. Bolezni dihal so zelo pogoste v jesenskem in zimskem času, večinoma jih povzročajo virusi, včasih tudi bakterije. Nemalokrat virusna okužba preide v bakterijsko.


Za virusne okužbe je značilna manjša prizadetost otroka, lahko ima povišano temperaturo, vendar ta ni zelo visoka oziroma je visoka kratek čas. »Zelo je pomembno, da v času bolezni počiva in je doma ter da uživa dovolj tekočine. Starši, ponudite mu pijačo, ki jo ima rad, ni nujno, da so to topli čaji. Pri prehladu je treba skrbeti za spiranje nosu, na primer s fiziološko raztopino, ali pri sinusitisu s hipertonično raztopino.

S tem preprečimo zaplete, kot so vneta ušesa ali bakterijsko vnetje dihal,« pravi magistra farmacije Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj.

Na vprašanje, zakaj otroci tako pogosto zbolevajo, odgovarja: »Prehladna obolenja, ki jih povzročajo virusi, se prenašajo kapljično. Otroci so skupaj, v zaprtih prostorih, izmenjujejo si igrače, se dotikajo. Zato je okužba zelo hitra. Prav tako so manj odporni, saj se njihov imunski sistem še razvija. Tudi dihalne poti so ožje kot pri odraslem, zato jih izločena sluz hitreje zamaši in se iz virusne okužbe pogosto razvije bakterijska.«

Na srečo pa so otroci dobri bolniki: dokler se res slabo počutijo, ležijo, takoj ko jim je boljše, so spet dejavni. Načeloma okrevajo zelo hitro, pravi sogovornica.
 

Dovolj tekočine

Med pogoste zdravstvene težave otrok spada tudi driska, ki jo prav tako povzročajo najrazličnejši virusi. Takrat, pravi sogovornica, ponujamo dovolj tekočine. »Nujen ukrep je vedno, da otrok uživa dovolj tekočine. Koristi tudi primerna vlaga v prostoru. Pri driski je zelo pomembna hidracija. Uporabimo rehidracijsko sol, ki jo pripravimo po navodilu in jo ponujamo v majhnih količinah ves čas. Trajanje driske skrajšajo tudi probiotiki.«

Pri otrocih so tudi precej pogoste nekatere kronične alergijske bolezni, kot sta atopijski dermatitis in astma. Te bolezni so posledica nepravilnosti v delovanju imunskega sistema, pravi sogovornica, in pravega vzroka zanje niti ne poznamo. Pri teh boleznih je zelo pomembno slediti navodilom zdravnika in farmacevta glede uporabe zdravil in preventivnih ukrepov, svetuje.
 

Previdnost ni odveč

Ni nujno, da starši otroka pri vsaki težavi, ki jo ima, odpeljejo k zdravniku. Vsekakor pa velja, da starši nikoli sami ne zdravijo novorojenčkov, torej mlajših od treh mesecev, opozori sogovornica. K pediatru je treba, če ima vročino nad 40 stopinj ali če je videti prizadet. Sicer pa velja, da lahko z obiskom zdravnika počakamo do tri dni in v tem času sami pomagamo z določenimi ukrepi.


»Pri malčkih, ki imajo kronične bolezni, je pomembna redna in pravilna uporaba zdravil. In izogibanje snovem in situacijam, ki stanje kronične bolezni poslabšajo, na primer alergenom, kot je določena hrana. Pri akutnih boleznih je pomembno, da začnemo ukrepati pravočasno. Pri uporabi zdravil pri otrocih so potrebne potrpežljivost, odločnost in vztrajnost. Otroke naučimo, da so zdravila pomembna za njihovo zdravje, da to niso bonbončki,« pove sogovornica in pri zdravljenju z zdravili opozori tudi na nevarnost podvajanja zdravil. Ista učinkovina je namreč na trgu dostopna pod več različnimi imeni, lahko tudi kot zdravilo na recept in brez njega. Zato naj starši zdravniku in farmacevtu povedo, katera zdravila imajo doma in kaj so otroku že dali, svetuje.


»Vsako zdravilo, zlasti tisto na recept, je bilo predpisano za določene bolezenske znake in za določeno osebo, torej za otroka. Ne dajajte mu zdravil, ki so ostala od prejšnjega zdravljenja. Prav tako vedite, da otroci niso pomanjšani odrasli. Odmerjanja zdravil zato ne moremo kar sami prilagoditi,« opozori Darja Potočnik Benčič in doda, da je med ljudmi zmotno prepričanje, da so zdravila naravnega izvora blaga in brez stranskih učinkov.


»Nekatere zdravilne rastline lahko povzročajo alergije, pri otrocih so lahko odmerki hitro preveliki. Tako lahko različna mazila, ki vsebujejo kafro in mentol in jih pri prehladu mažemo na prsni koš, pri njih celo povzročijo dihalno stisko.«