Ožji pas, boljše zdravje

Na nedavnem spletnem posvetu, ki ga je pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja, so strokovnjaki različnih področij razpravljali o čezmerni telesni teži in debelosti. Slednja je pri nas v porastu tako med odraslo populacijo kot med otroki ter mladostniki, v času epidemije novega koronavirusa pa je še višji porast debelosti pri otrocih, obenem pa se je zmanjšala gibalna učinkovitost, je povedal izr. prof. dr. Gregor Starc s fakultete za šport in poudaril, da bo po končanem obdobju korone treba vložiti ogromno truda na področju vzgoje in izobraževanja, športa in javnega zdravja, če bomo želeli odpraviti škodo, ki nastaja z vsakim dnem, ko otroci in mladostniki ne morejo živeti v običajnem ritmu in običajnem okolju.

Otrokom in mladostnikom, ki so v času zaprtih šolskih vrat zaradi epidemije izvzeti iz šolskih programov športa, sicer poskušajo starši nadomestiti, česar šola ne more ponujati, a to ni dovolj, je povedal dr. Starc in izpostavil pomembnost gibanja za razvoj otroka in mladostnika ter nujnih ukrepov pri skrbi za otroke. »Treba je ponovno premisliti osnovne paradigme izobraževanja, pa tudi osnovne paradigme otroškega in mladinskega društvenega športa v smeri vključevanja vseh, ne le nadarjenih otrok. Treba je tudi ponovno premisliti splošno rabo elektronskih tehnologij v domačem okolju in staršem ponuditi podporo pri pravilni vzgoji otrok in mladostnikov v danes tehnološko bogatem okolju.«

Debelost in pandemija

Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je dejal, da so s pandemijo covida-19 povezani javnozdravstveni ukrepi povečali tveganje za debelost in z njo povezane zaplete pri otrocih. »Med glavne vzroke prištevamo zmanjšano telesno aktivnost, več časa, preživetega neaktivno, in povečan čas, preživet za zasloni, uživanje večjih količin enerijtsko bogate hrane, negativen kronični stres in moteno higieno spanja. Navedeno ne vpliva le na zdravje otrok med pandemijo, temveč bi lahko tudi dolgoročno vplivalo na njihovo zdravje. S tega vidika bi bilo pomembno takoj sprejeti javnozdravstvene ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, seveda upoštevajoč ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi covida-19 med posamezniki s povečanim tveganjem za hujši potek te bolezni.« Čeprav covid-19 pri otrocih poteka v blažji obliki kot pri starejših, so tudi pri njih možni pomembni zapleti, zaradi katerih je potrebna ne le hospitalizacija, temveč tudi intenzivno zdravljenje, je še povedal Kotnik. Debelost pa predstavlja pomemben dejavnik tveganja za potek in zaplete pri covidu-19.

Ogroženi tudi starejši

Prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je izpostavil težave zaradi debelosti pri starejših, do katere pride predvsem, ko se spremenijo gibalne navade, hormonsko stanje, enake pa po večini ostanejo prehrambne navade. »Na porast telesne teže vplivajo spremembe v presnovi, ki so posledica staranja. Starostniki potrebujejo bistveno manjši dnevni kalorični vnos kot mladostniki. Deloma je to posledica tega, da starostniki praviloma živijo bolj umirjeno življenje z manj telesne aktivnosti, po drugi strani pa na to vplivajo tudi hormonske spremembe, kot sta menopavza in andropavza. Na povečanje teže vplivajo tudi psihološki dejavniki. Dokazano je, da depresija pogosto vodi v prenajedanje in zmanjšano telesno dejavnost, pomanjkanje spanja, ki pogosto spremlja depresijo, nemalokrat pa jo tudi sproža, pa prav tako vodi v povečano telesno težo in debelost.«
Zato je pomembno, smo slišali na posvetu, da slovenska vlada čim hitreje sprosti ukrepe v smeri čimprejšnjega začetka izvajanja preventivne dejavnosti v omejenih oblikah na primarni zdravstveni ravni za odrasle. Tako bi pomembno prispevali k zmanjševanju poglabljanja bremena kroničnih nenalezljivih bolezni, pri katerih je pogosto eden glavnih dejavnikov prav debelost.