NESPEČNOST
Pandemija kriva neprespanosti
Zaradi stresa ob izbruhu novega koronavirusa je v minulem letu vse več kronične nespečnosti, zaradi te pa smo bolj dovzetni za okužbe
Odpri galerijo
Nenaspanost nas ogroža. FOTO: Feodora Chiosea/Getty Images
Kako ste kaj spali? Današnji dan je namenjen ozaveščanju o pomenu zadostnega in kakovostnega spanca, Svetovna zveza za spanje letos sporoča: urejeno spanje je ključno za zdravo prihodnost. Z osrednjim geslom opozarjajo na človekovo temeljno potrebo, žal pa tudi na vse več motenj spanja, ki so v letu, zaznamovanem s pandemijo, še pogostejše.
Koronasomnija je vse bolj prisoten pojem v medicinskem jeziku, ki opozarja, da je splošno populacijo prizadela kronična nespečnost: denimo, na Kitajskem se je pojavnost kronične nespečnosti povečala s 14,6 odstotka na 20, v Italiji in Grčiji pa celo na 40 odstotkov. Mnogi imajo težave z večernim ritualom, torej uspavanjem, ki ga pogosto spremlja anksioznost: to gre pripisati povečanemu stresu zaradi krize, ki zaobjema ves svet, ocenjujejo strokovnjaki, mnogim pa sta delo in šolanje od doma porušila zdrav ritem spanja in ustaljenih navad. Številne zato čez dan premaga utrujenost, ki pa jo blažijo s popoldanskim spancem, ta pa potem otežuje večerno uspavanje – in krog je sklenjen.
Skrb vzbujajoče so predvsem negativne spremembe pri otrocih in mladostnikih, ki so bili zaradi spremenjenega režima šolanja veliko več časa izpostavljeni zaslonom: škodljiva svetloba, sedenje v zaprtih prostorih in manj gibanja so se pokazali kot izraziti dejavniki tveganja za kronično nespečnost in motnje spanja. Te so krive ne le za zmanjšano delovno storilnost in slabše kognitivne sposobnosti ter akademske dosežke, utrujenost čez dan, slabo voljo in večjo dovzetnost za poškodbe, temveč tudi za oslabljen imunski sistem, hormonsko neravnovesje ter večjo izpostavljenost boleznim in okužbam, tudi s covidom-19 – in spet smo v začaranem krogu. Študije so namreč pokazale, da imajo ljudje, ki spijo manj, slabši imunski odziv in pogosteje zbolevajo za respiratornimi okužbami kakor tisti, ki jim počitka ne primanjkuje.
Zadostno in kakovostno spanje kot del zdravega življenjskega sloga nas v vseh starostnih obdobjih varuje tudi pred okužbami, hujšimi zapleti ob okužbi in omogoča lažje okrevanje, obenem pa tudi izboljša imunski odziv na cepivo, ob svetovnem dnevu spanja še opozarjajo strokovnjaki in poudarjajo, da nam bo zdrav spalni ritem olajšal tudi vrnitev v običajni vsakdanjik, po katerem vsi tako zelo hrepenimo.
Koronasomnija je vse bolj prisoten pojem v medicinskem jeziku, ki opozarja, da je splošno populacijo prizadela kronična nespečnost: denimo, na Kitajskem se je pojavnost kronične nespečnosti povečala s 14,6 odstotka na 20, v Italiji in Grčiji pa celo na 40 odstotkov. Mnogi imajo težave z večernim ritualom, torej uspavanjem, ki ga pogosto spremlja anksioznost: to gre pripisati povečanemu stresu zaradi krize, ki zaobjema ves svet, ocenjujejo strokovnjaki, mnogim pa sta delo in šolanje od doma porušila zdrav ritem spanja in ustaljenih navad. Številne zato čez dan premaga utrujenost, ki pa jo blažijo s popoldanskim spancem, ta pa potem otežuje večerno uspavanje – in krog je sklenjen.
Zlata pravila
Zjutraj vstanite ob približno istem času, tudi vsak večer lezite k počitku ob isti uri. Popoldanski dremež naj ne bo daljši od 45 minut. Izogibajte se kajenju, alkohola ne uživajte vsaj štiri ure pred spanjem, kave, čaja, čokolade in energijskih pijač pa šest ur pred spanjem. Štiri ure pred odhodom v posteljo ne uživajte težkih, mastnih, pekočih in zelo sladkih jedi. V poštev pride le lahka večerja. Redno telovadite, a ne v večernih urah.
Priskrbite si udobno ležišče. Spalnica naj bo dobro prezračena in temna, temperatura ustrezna. Iz nje odstranite vse hrupne in moteče dejavnike ter zaslone. Ne pozabite: ta prostor je namenjen spanju in ljubljenju, nikoli delu!
Zjutraj vstanite ob približno istem času, tudi vsak večer lezite k počitku ob isti uri. Popoldanski dremež naj ne bo daljši od 45 minut. Izogibajte se kajenju, alkohola ne uživajte vsaj štiri ure pred spanjem, kave, čaja, čokolade in energijskih pijač pa šest ur pred spanjem. Štiri ure pred odhodom v posteljo ne uživajte težkih, mastnih, pekočih in zelo sladkih jedi. V poštev pride le lahka večerja. Redno telovadite, a ne v večernih urah.
Priskrbite si udobno ležišče. Spalnica naj bo dobro prezračena in temna, temperatura ustrezna. Iz nje odstranite vse hrupne in moteče dejavnike ter zaslone. Ne pozabite: ta prostor je namenjen spanju in ljubljenju, nikoli delu!
Skrb vzbujajoče so predvsem negativne spremembe pri otrocih in mladostnikih, ki so bili zaradi spremenjenega režima šolanja veliko več časa izpostavljeni zaslonom: škodljiva svetloba, sedenje v zaprtih prostorih in manj gibanja so se pokazali kot izraziti dejavniki tveganja za kronično nespečnost in motnje spanja. Te so krive ne le za zmanjšano delovno storilnost in slabše kognitivne sposobnosti ter akademske dosežke, utrujenost čez dan, slabo voljo in večjo dovzetnost za poškodbe, temveč tudi za oslabljen imunski sistem, hormonsko neravnovesje ter večjo izpostavljenost boleznim in okužbam, tudi s covidom-19 – in spet smo v začaranem krogu. Študije so namreč pokazale, da imajo ljudje, ki spijo manj, slabši imunski odziv in pogosteje zbolevajo za respiratornimi okužbami kakor tisti, ki jim počitka ne primanjkuje.
Zadostno in kakovostno spanje kot del zdravega življenjskega sloga nas v vseh starostnih obdobjih varuje tudi pred okužbami, hujšimi zapleti ob okužbi in omogoča lažje okrevanje, obenem pa tudi izboljša imunski odziv na cepivo, ob svetovnem dnevu spanja še opozarjajo strokovnjaki in poudarjajo, da nam bo zdrav spalni ritem olajšal tudi vrnitev v običajni vsakdanjik, po katerem vsi tako zelo hrepenimo.
