SOPARJENJE
Para za boljši okus
Soparjenje je zdrav in preprost način priprave živil, ki ohrani koristne snovi in tudi naravno barvo.
Odpri galerijo
V soparniku najpogosteje pripravljamo zelenjavo.
Kuhanje nad paro že dolgo velja za enega najbolj zdravih načinov priprave jedi. Danes imamo za to na voljo izpopolnjene lonce, a to ne pomeni, da na ta način niso kuhali že naši davni predniki.
Za kuhanje v sopari imamo na voljo različne posode, nekateri lonci imajo mrežice, ki jih postavimo nad dno posode, pod njo nalijemo za nekaj prstov vode in jo segrevamo. Kupimo lahko tudi poseben vložek in ga namestimo v običajni lonec. Seveda voda ne sme segati do ali čez mrežo, saj bi se hrana v tem primeru kuhala. Pomembno je, da je lonec dobro pokrit, da para ne uhaja. Kupimo lahko prav posebne soparnike oziroma namizne pečice na paro, nekateri so prozorni, da lahko opazujemo živila, ki jih soparimo.
Soparjenje hrane ima številne dobre plati, zlasti je pomembno, da se s tem načinom kuhanja v živilih ohrani bistveno več hranil, mineralov in vitaminov kot s kuhanjem, pri katerem se te snovi izločijo v vodo. Če kuhamo juho, ostanejo v njej, če pa kuhano zelenjavo precedimo, s tem odlijemo tudi obilo koristnih sestavin. Poleg tega soparjena hrana ohrani obliko in zlasti barve, če je seveda ne prekuhamo. Dobra novica o soparjenju je tudi ta, da jedi ne moremo zažgati, tudi če jo predolgo pustimo na štedilniku, lahko jo kvečjemu razkuhamo.
Soparimo lahko večino živil, nekaj pa je vendarle izjem, na primer rdeče meso, ki jih je bolje drugače toplotno obdelati. Najbolje se obnesejo zelenjava, sadje, belo meso in ribe pa tudi raki, izkušeni kuharji tako pripravljajo tudi riž in testenine.
Večina hrane je kuhana v desetih ali dvajsetih minutah, odvisno od velikosti kosov in strukture živila, pri tem se je najbolje zanesti na občutek in pokušnjo. Z izkušnjami bomo natančno vedeli, kako dolgo potrebuje določeno živilo. Morda ima kdo pomisleke, da je soparjena živila težko začiniti, a ni tako.
Začimbe lahko dodamo v vodo ali pa z njimi natremo živila. Res pa je, da jih potrebujemo bistveno manj, saj živila ohranijo svoj izvorni okus. Kar je dobra novica, zlasti glede soli, ki je v povprečju uporabljamo preveč. Pri kuhanju s paro so pripravljena živila tudi manj mastna, saj odvečna maščoba, na primer iz mesa ali rib, steče v vodo.
Za soparjenje so primerni tudi ribe in belo meso.
Za kuhanje v sopari imamo na voljo različne posode, nekateri lonci imajo mrežice, ki jih postavimo nad dno posode, pod njo nalijemo za nekaj prstov vode in jo segrevamo. Kupimo lahko tudi poseben vložek in ga namestimo v običajni lonec. Seveda voda ne sme segati do ali čez mrežo, saj bi se hrana v tem primeru kuhala. Pomembno je, da je lonec dobro pokrit, da para ne uhaja. Kupimo lahko prav posebne soparnike oziroma namizne pečice na paro, nekateri so prozorni, da lahko opazujemo živila, ki jih soparimo.
Soparjenje hrane ima številne dobre plati, zlasti je pomembno, da se s tem načinom kuhanja v živilih ohrani bistveno več hranil, mineralov in vitaminov kot s kuhanjem, pri katerem se te snovi izločijo v vodo. Če kuhamo juho, ostanejo v njej, če pa kuhano zelenjavo precedimo, s tem odlijemo tudi obilo koristnih sestavin. Poleg tega soparjena hrana ohrani obliko in zlasti barve, če je seveda ne prekuhamo. Dobra novica o soparjenju je tudi ta, da jedi ne moremo zažgati, tudi če jo predolgo pustimo na štedilniku, lahko jo kvečjemu razkuhamo.
Sodobni soparniki omogočajo preprosto pripravo jedi. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Soparimo lahko večino živil, nekaj pa je vendarle izjem, na primer rdeče meso, ki jih je bolje drugače toplotno obdelati. Najbolje se obnesejo zelenjava, sadje, belo meso in ribe pa tudi raki, izkušeni kuharji tako pripravljajo tudi riž in testenine.
Večina hrane je kuhana v desetih ali dvajsetih minutah, odvisno od velikosti kosov in strukture živila, pri tem se je najbolje zanesti na občutek in pokušnjo. Z izkušnjami bomo natančno vedeli, kako dolgo potrebuje določeno živilo. Morda ima kdo pomisleke, da je soparjena živila težko začiniti, a ni tako.
S kuhanjem na sopari živila ohranijo največ snovi, ki se sicer izlužijo v vodo.
Začimbe lahko dodamo v vodo ali pa z njimi natremo živila. Res pa je, da jih potrebujemo bistveno manj, saj živila ohranijo svoj izvorni okus. Kar je dobra novica, zlasti glede soli, ki je v povprečju uporabljamo preveč. Pri kuhanju s paro so pripravljena živila tudi manj mastna, saj odvečna maščoba, na primer iz mesa ali rib, steče v vodo.
