OKUSI
Pariška lepotica z drevesa: hruška
Od svetovno znane pisateljice do slovenske pravljičarke. Od sadjarke do ženskega dueta, ki deluje pod pravljičnim imenom Mavrica okusov. Vse govorijo o – hruškah!
Odpri galerijo
V knjigi Afrodita svetovno znana pisateljica Isabel Allende opisuje tudi hruško. V poglavju, ki govori o prepovedanih sadežih, nanjo najprej pogleda skozi prizmo erotične umetnosti. Ta jesenski sadež je tovrstnim umetnikom ljub, saj jih spominja na obliko ženskega telesa.
Čilsko-ameriška pisateljica v zgodbe, recepte in druge afrodiziake vključi še zapeljiv ljubezenski recept, ki gre takole: »Solata iz hrušk, narezanih na tanke rezine, iz sveže draguše (opomba: to je rastlina, ki ima drobne bele ali rumene cvetove) in očiščenih orehov je eden zanimivih načinov za začetek ljubezenske večerje, ki se lahko je s prsti in omamno diši.«
Ker hruške to jesen omamno dišijo tudi s slovenskih dreves, jim namenjamo današnje poglavje Kulinarične abecede.
Nato našteje nekaj sort, ki rastejo v sadovnjakih na rahlo nagnjenem pobočju: »Konferans, morentinijeva, pariška lepotica. Tu so še rjavke, fetelove in tepke kot tudi naša avtohtona hruška. Ta je okrogla, malce podobna jabolkom, sočna in zelo dobra.«
Na sadjarski kmetiji Princ (tudi) iz hrušk skuhajo žganje, zapeljive jesenske lepotice pa spremenijo še v sok ali marmelado. Pred leti, ko nam je Zvonka Pušavec prvič omenila hruškovo marmelado, smo malce negotovo pogledali, a kaj hitro se je povsem suvereno pridružila vsem drugim marmeladnim zvarkom, ki od maja – ko začnejo zoreti jagode – nekako do oktobra nastajajo v domači kuhinji.
»Zelo dobri so tudi zavitki s hruškami in razne pite,« še dva sladka izdelka našteje Zvonka Pušavec, ki je nekaj zrelih hrušk poslala proti Kranju.
Mlajša, Sandra, še študira, njen študij pa se suka okoli menedžmenta. In kako je ta povezan s kuhanjem? »Tudi pri ustvarjanju receptov lahko uporabim veščine menedžmenta, kajti treba je najti način, kako recepte spraviti do bralcev, ljubiteljskih kuharjev oziroma uporabnikov. Tudi ko predstavljam recepte na delavnici, mi znanje, ki ga pridobivam na fakulteti, zelo prav pride,« se ob tem, kako prepleta študij in strast, iskrivo nasmehne Sandra Salihović.
»Novi recepti nenehno nastajajo. Navdih zanje dobim marsikje, predvsem v domači kuhinji. Ko kje vidim kako jed, se potrudim narediti nekaj podobnega iz sestavin, ki jih imam doma, ali iz tega, kar se znajde v kuhinjskih omarah in hladilniku, naredim nekaj novega, nekaj svojega,« opiše ustvarjalni postopek Sandra Salihović.
Čilsko-ameriška pisateljica v zgodbe, recepte in druge afrodiziake vključi še zapeljiv ljubezenski recept, ki gre takole: »Solata iz hrušk, narezanih na tanke rezine, iz sveže draguše (opomba: to je rastlina, ki ima drobne bele ali rumene cvetove) in očiščenih orehov je eden zanimivih načinov za začetek ljubezenske večerje, ki se lahko je s prsti in omamno diši.«
Ker hruške to jesen omamno dišijo tudi s slovenskih dreves, jim namenjamo današnje poglavje Kulinarične abecede.
Hruška, ki je huška
Po košarico hrušk smo se zapeljali na Gorenjsko, kjer je na Hudem blizu Tržiča sadjarska kmetija Princ. »Letos so hruške izjemno dobro obrodile,« pove Zvonka Pušavec o obilni letini, ki je to jesen res naklonjena sadjarjem, vinogradnikom in celo ljubiteljem gob. »Ne samo da je hrušk veliko, ampak so letos tudi zelo lepe. Takšne letine niso pogoste, zgodijo se le na približno vsakih pet let,« še pojasni sogovornica.Nato našteje nekaj sort, ki rastejo v sadovnjakih na rahlo nagnjenem pobočju: »Konferans, morentinijeva, pariška lepotica. Tu so še rjavke, fetelove in tepke kot tudi naša avtohtona hruška. Ta je okrogla, malce podobna jabolkom, sočna in zelo dobra.«
Na sadjarski kmetiji Princ (tudi) iz hrušk skuhajo žganje, zapeljive jesenske lepotice pa spremenijo še v sok ali marmelado. Pred leti, ko nam je Zvonka Pušavec prvič omenila hruškovo marmelado, smo malce negotovo pogledali, a kaj hitro se je povsem suvereno pridružila vsem drugim marmeladnim zvarkom, ki od maja – ko začnejo zoreti jagode – nekako do oktobra nastajajo v domači kuhinji.
»Zelo dobri so tudi zavitki s hruškami in razne pite,« še dva sladka izdelka našteje Zvonka Pušavec, ki je nekaj zrelih hrušk poslala proti Kranju.
V zabojček, ne v culico
Ko smo se odpravili iz Tržiča, se nam je v mislih zasukala otroška pesmica. Tista, ki jo je napisala znana pesnica in pravljičarka Anja Štefan. V pesmici, ki se jih vestno učijo slovenski otroci sodobnosti, je popisala, kako ježek naredi marmelado: »Tri sladke, mehke hruškice, tri hruškice dišeče, je jež povezal v culico in zdaj domov jo vleče.« Ta ježek, ki je svojo culico vlekel čez kamenčke, vejice in grmovje, je domov namesto hruškic prinesel marmelado. In ker ježeve napake nismo hoteli ponoviti, smo hruške skrbno položili v zabojček. Odnesli smo ga do mame in hčerke, ki ustvarjata zanimive recepte pod (malce pravljičnim) imenom Mavrica okusov.Mavrični duet iz Kranja
Marjeta in Sandra Salihović imata Mavrico okusov že štiri leta. »Osredotočava se na zdrave jedi in se občasno pocrkljava s pregrešnimi sladicami, v katere namesto belega raje vmešava kokosov ali kak drug sladkor,« opišeta mama in hčerka rdečo nit, ki ji sledita pri kuharskem ustvarjanju.Mlajša, Sandra, še študira, njen študij pa se suka okoli menedžmenta. In kako je ta povezan s kuhanjem? »Tudi pri ustvarjanju receptov lahko uporabim veščine menedžmenta, kajti treba je najti način, kako recepte spraviti do bralcev, ljubiteljskih kuharjev oziroma uporabnikov. Tudi ko predstavljam recepte na delavnici, mi znanje, ki ga pridobivam na fakulteti, zelo prav pride,« se ob tem, kako prepleta študij in strast, iskrivo nasmehne Sandra Salihović.
Vlogerka, ki piše recepte
Ona je tista, ki skrbi za to, da je na Mavrici okusov vedno kak nov recept za kako zanimivo jed. Te objavlja na instagramu in facebooku, občasno pa posname tudi kakšen vlog in torej objavi še videozapis. Sandra Salihović piše tudi recepte, ki jih objavlja kranjska ekološka trgovinica Eko škrnicl, ter občasno napiše še kaj zanimivega iz sveta receptov tudi za druge naročnike. »Priložnostno vodiva tudi delavnice in v tem uživava,« še en košček o tem, kako kranjski duet ustvarjanja v zelo pestrem kulinaričnem svetu, opiše mama Marjeta.»Novi recepti nenehno nastajajo. Navdih zanje dobim marsikje, predvsem v domači kuhinji. Ko kje vidim kako jed, se potrudim narediti nekaj podobnega iz sestavin, ki jih imam doma, ali iz tega, kar se znajde v kuhinjskih omarah in hladilniku, naredim nekaj novega, nekaj svojega,« opiše ustvarjalni postopek Sandra Salihović.