Pasje zobovje

Kot preostali sesalci imajo tudi psi dva seta zobovja, mlečnega in stalnega. Končno število zob v obeh setih je odvisno od pasme in se lahko razlikuje pri molosoidnih pasmah (s kratkim, potlačenim gobčkom) in malih ter toy pasmah, saj sta velikost in oblika lobanje tisti, ki dovoljujeta prostor številu zob. Večina ima tako 28 mlečnih in 42 stalnih. To pomeni, da jih imajo v primerjavi s človekom kar deset več.

Mlečni zobje

Razvoj zobovja se začne že v embriu, vendar se psički skotijo brezzobi oziroma njihovi zobje še ne prebijejo dlesni, kar omogoča neboleče sesanje mleka. Mlečni zobki tako izrastejo od četrtega tedna dalje in so povod, da psica pravočasno odstavi mladiče, saj sesanje postane boleče. Mlečni zobje so v primerjavi s stalnimi manjši, predvsem pa zelo ostri, kar večina lastnikov mladičkov prej ali slej izkusi. Njihove korenine so plitve in se ob začetku rasti stalnih resorbirajo.

Najprej sekalci

Psiček začne menjati mlečne zobke pri 12–16 tednih, in sicer tako kot pri človeku prvi izrastejo sekalci. Mnogi lastniki so zaskrbljeni, ko okoli četrtega meseca na gobčku opazijo kri, vendar v majhnih količinah, kar ni povod za skrb. Večina psov mlečne zobe izpljune, lahko pa jih tudi pogoltnejo. Zadnji se zamenjajo kočniki, ki izrasejo do šestega oziroma sedmega meseca starosti.

Majhne pasme

Pri malih in toy pasmah so pogosta napaka pri rasti zobovja zaostali mlečni podočniki, ki jih stalni podočnik le izrine, korenina pa se ne resorbira. Zaostali mlečni zobje so problematični, saj jemljejo prostor stalnim, hkrati zaradi tesne bližine s stalnimi zobmi ustvarjajo nenaravne kotičke, kjer se nabirajo ostanki hrane in nastaja zobni kamen. Ker pritiskajo na korenino stalnega zoba, je ta slabše stabilna in zato šibkejša. Preostale mlečne zobe, ki niso izpadli do desetega meseca starosti, se zato kirurško izdere in omogoči stalnim normalen razvoj. Pasme, ki so nagnjene k zaostalim mlečnim zobem, so predvsem čivava, yorkshirski terier in toy koder.

Ocena starosti

Ocena starosti živali po zobovju je lahko zelo natančna v času izraščanja stalnih zob, saj lahko po vrstnem redu izpadanja precej natančno določimo starost psa. Ko ima stalno zobovje, pa je takšna ocena bistveno manj natančna. Ocenjuje se lahko količina zobnega kamna, ki je zelo odvisna tudi od prehrane, kar pomeni, da ima starejši pes lahko snežno bele zobe, mlad pa precej kamna. Veterinarji si ogledamo tudi obrabljenost zob, ki je odvisna od življenjskega sloga psa in njegovih hobijev. Tisti, ki so bolj nagnjeni k žvečenju palic, kamnov in preostalih predmetov, imajo lahko bistveno bolj obrabljeno zobovje pri nižji starosti od tistih, ki jih žvečenje predmetov ne zanima. Če ima pes slabšo kakovost sklenine, so zobje tudi bolj poškodovani, odkrušeni in zlomljeni, tudi če gre za mlado žival.

Škarjasti ugriz

Ena od zanimivosti je škarjasti ugriz, ki omogoča ne le veliko moč ugriza, temveč tudi dober prijem z minimalno obremenitvijo mišičnine. Zdrav pes lahko ugriz drži zelo dolgo brez posebnega utrujanja. Škarjasti ugriz je tudi pomembna lastnost mnogih pasem, zato so osebki, ki temu ne ustrezajo, izločeni iz vzreje pasemskih živali.
Kot pri ljudeh so tudi pri psih možne različne napake ugriza: molosoidni, kratkogobčni psi so znani po predugrizu, ko je spodnja čeljust lahko bistveno daljša od zgornje, redkejši pa so primeri nadugriza, pri katerem gre za daljšo zgornjo čeljust. Taki psi so bolj nagnjeni k težavam z zobovjem, vključno z nabiranjem zobnega kamna, njihov ugriz pa je šibkejši.
*Urška Škufca je dr. vet. med.