Pavza, ki utruja telo in duha
Hormoni vplivajo na marsikaj v našem telesu, pri ženskah v perimenopavzi in menopavzi pa ustvarijo spremembe, ki bodo zaznamovale preostanek življenja.
Nekatere vstopijo v menopavzo precej zgodaj, že okoli 40. leta starosti ali še prej, možnost za več kroničnih zdravstvenih težav je pri njih precej večja kot pri tistih, ki imajo zadnjo menstruacijo okoli 50. leta – in slednjih je največ. Tako kažejo izsledki raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 5000 Avstralk, starih od 45 do 50 let, njihovo zdravstveno stanje pa so spremljali med letoma 1996 in 2016. Raziskava se je osredotočala le na naraven začetek zgodnje menopavze.
Raziskovalci sporočajo, da bi morali osebni zdravniki upoštevati zgodnjo menopavzo pri določanju in zdravljenju bolezni, ki se lahko pojavijo pozneje v življenju, v prvi vrsti diabetes in srčno-žilne bolezni. In še, da imajo ženske z zgodnjo menopavzo dvakrat večjo možnost za nastanek več bolezni hkrati do 60. leta starosti, po 60. pa je ta verjetnost trikrat večja.
Ni bolezen
Menopavza nastopi, ko jajčniki ne proizvajajo več ženskih spolnih hormonov, estrogena in progesterona. Povprečna ženska ima v svojem reproduktivnem življenju od 380 do 400 ciklusov in ovulira okoli 400 zrelih spolnih celic. Perimenopavza je obdobje, v katerem ženska prehaja v menopavzo, najpogostejši znak pa so nepravilnosti v menstrualnem ciklusu, torej neredna menstruacija, spremembe v trajanju in količini krvavitev ...
Je naraven proces, ne bolezen, ki jo je treba zdraviti, čeprav je lahko to obdobje za žensko zelo zahtevno, tako psihično kot fizično. Najbolj tipični simptomi in znaki menopavze so nočno potenje, vročinski oblivi, ki jim lahko sledi naval znojenja in mrzlice, t. i. valunge, in razbijanje srca, poleg tega pa še druge težave, in sicer utrujenost, nespečnost, glavobol, motnje razpoloženja in koncentracije, povečanje telesne teže, suhost nožnice. Pogostost in intenziteta simptomov se med ženskami močno razlikujejo.
Zdravniki, ginekologi, lahko pri močno izraženih simptomih predpišejo nadomestno hormonsko terapijo, še prej pa svetujejo spremembo načina življenja, predvsem zdravo, uravnoteženo prehrano in redno vadbo.
Suha koža
Omenjeni simptomi seveda niso edini, manj estrogena vpliva tudi na kožo, ta postane bolj suha, manj elastična, in lase, ki lahko bolj izpadajo, se bolj mastijo. Pomagamo si s primerno nego. Če se spopadamo s suho kožo, izberemo izdelke, ki vsebujejo hialuronsko kislino, nanesemo jih na očiščeno kožo, čez pa še vlažilno, hranilno kremo. Vlažilno kremo uporabljamo večkrat na dan.
Previdni smo s pilingom, saj je koža suha, bolj občutljiva in lahko naredimo več škode kot koristi; uporabljamo čim bolj naravne in nežne izdelke za odstranjevanje odmrlih celic, pripravek si lahko zmešamo kar sami doma: žličko sladkorja pomešamo z malo mleka in nežno s krožnimi gibi nanesemo na očiščeno kožo obraza, speremo z mlačno vodo. Uporabimo največ enkrat na teden. Tudi masko si zmešamo sami: pol banane zmešamo z žličko medu in žličko oljčnega olja, nanesemo na očiščen obraz, vrat in dekolte, po 10 minutah speremo z mlačno vodo. Ponovimo večkrat na teden.
Zaradi izgube kolagena koža postane bolj ohlapna, manj elastična, gube so bolj vidne.
V menopavzi se pojavijo pigmentni madeži, in sicer na obrazu, vratu, dekolteju, tudi rokah, še posebno pri ženskah, ki so se močno sončile, te so tudi v večji nevarnosti za nastanek melanoma. Obisk pri dermatologu, ki bo pregledal vsa znamenja, ne bo odveč!
Zaradi izgube kolagena (kar 30 odstotkov ga izgubimo med menopavzo) koža postane bolj ohlapna, manj elastična, gube so bolj vidne, podočnjaki večji, pore bolj razširjene. Ker je koža bolj občutljiva, je bolj nagnjena k vnetjem in spremembam, ki jih spremljata srbečica in pekoč občutek. Strokovnjaki svetujejo uporabo negovalnih izdelkov, ki vsebujejo C-vitamin in retinol, pa seveda vsakodnevno uporabo kreme z zaščitnim faktorjem (ščiti naj pred UVA- in UVB-žarki), odločimo se lahko tudi za posege, ki stimulirajo tvorbo kolagena.
K lepšemu videzu kože prispeva hrana; vsebuje naj predvsem veliko zelenjave in sadja, najboljši (in tudi najbolj zdrav) je sredozemski način prehranjevanja, pomembna je seveda zadostna količina vode, ki vpliva tudi na raven energije. Izogibamo se alkoholu in kajenju.
Za lepšo kožo in boljše počutje (ter manj kilogramov) poskrbi redno gibanje, najbolje na (svežem) zraku, raziskave so pokazale, da plavanje v hladni vodi pomaga blažiti telesne in duševne simptome menopavze, poskrbimo še za jogo in meditacijo, s katerima blažimo stres ter izboljšamo cirkulacijo. Pozabiti ne smemo niti na dovolj spanca: ta ni pomemben le za vsakodnevno normalno funkcioniranje, ampak tudi lepo kožo.
Tudi oni
Ne le ženske, tudi moški se spopadajo s spremembami, povezanimi s staranjem. T. i. moška menopavza se najpogosteje pojavi zaradi spremembe ravni hormonov okoli 50. leta starosti, zanimiv pa je podatek, da se prvi simptomi lahko začnejo pojavljati že okoli 35. leta. Toda o andropavzi še vedno slišimo in vemo bolj malo.
T. i. moška menopavza se najpogosteje pojavi zaradi spremembe ravni hormonov okoli 50. leta starosti.
Z utrujenostjo, spremembami razpoloženja (razdražljivost sprožita povišana raven kortizola in padec testosterona), manjšo željo po seksu, tudi erektilno disfunkcijo, izpadanjem las, kopičenjem kilogramov (spremeni se oblika telesa, maščobe se nalagajo na predelu trebuha), pomanjkanjem energije in izgubo mišične mase se spopadajo moški, tudi z navali vročine, nastopijo lahko psihične težave, žalost, nezadovoljstvo, slabša koncentracija in nespečnost, težave s pomnjenjem, raste nagnjenost k depresiji. Z vsem tem se spopada okoli 30 odstotkov moških, starih od 45 do 55 let, prava številka pa je verjetno precej višja, saj moški o simptomih andropavze ne govorijo radi, niti z zdravnikom, a prav s tem lahko še kako vplivajo na kakovost življenja. Diagnoza se namreč postavi po pogovoru pri zdravniku, ki bo dal pregledati hormone v krvi.
K sreči obstaja pomoč, in sicer v obliki hormonske terapije, tudi pripadnikom močnejšega spola bo koristilo vzdrževanje zdravega načina življenja, ki bo pomagal regulirati tvorbo in raven hormonov, obenem pa preprečevati bolezni srca in diabetes, tudi nespečnost, in poskrbel za več energije. Govorimo seveda o zdravi prehrani (živila naj vsebujejo zlasti vitamin D, maščobne kisline omega-3, selen, cink, B-kompleks) ter izogibanju živilom z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, omejiti je treba uživanje alkohola in kajenje.
Pomembno je blaženje stresa, ki vpliva na kortizol, ta viša krvni sladkor in drži telo v stanju pripravljenosti, vendar pa predolgo takšno stanje negativno vpliva na raven testosterona in ga zniža. Pomemben je spanec, če ga ni dovolj, lahko upade raven testosterona.
