STRUPENE ŽIVALI
Pazljivo na morju: tudi pri nas lahko zaradi pika umrete
Morski zmaj je najbolj strupena riba pri nas, ki v redkih primerih povzroči celo mišično paralizo in smrt.
Odpri galerijo
Morski zmaj. FOTO: Borut Furlan, Getty Images/waterframe Rm
Ob kopanju v morju nevarnosti ne pomeni zgolj poletno sonce, temveč tudi živali, ki se skrivajo v vodi in na morskem dnu. Ob piku morskega zmaja, ki velja za eno najbolj strupenih rib Jadranskega morja, je mesto vboda treba ogreti pod vročo vodo, svetujejo strokovnjaki iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
»Ena najbolj strupenih rib Jadranskega morja, ki se pojavlja tudi v slovenskem morju, je morski zmaj ali morski pajek, ki ga znanstveno imenujemo Trachinus draco. Najpogosteje se zadržuje v območjih prehoda skalnatega dna v peščeno ali muljevito dno, kjer se zakoplje v sediment, tako da iz njega molijo le oči in nevarni trni,« je pojasnila morska biologinja in ekologija Martina Orlando Bonaca.
Morski pajek ima bočno sploščeno telo, glavo z velikimi, navzgor obrnjenimi očmi in navzgor obrnjenimi usti. Barva telesa je od zelenorumene do temno zeleno rjave barve, na njegovih bokih pa se pojavljajo pokončne rumenkaste ali pokončne rjave proge. Žival strupene trne nosi na prvi hrbtni plavuti in dveh bočnih trnih, ki ju imajo morski pajki na škržnih poklopcih.
Ob vbrizgu strupa poškodovana oseba občutiti hude bolečine, ki jim včasih sledi tudi bruhanje in v izjemno redkih primerih mišična paraliza ter smrt. Strup morskih zmajev je sicer termolabilen in se začne pri visokih temperaturah razgrajevati. Če pride do pika morskega zmaja, je torej treba mesto vboda greti pod vročo vodo, ki naj ima med 50 in 60 stopinjami Celzija. Če se stanje ne izboljša v kratkem času, je nujen obisk zdravnika, svetujejo na Morski biološki postaji Piran.
Nevarnost v morju predstavljajo tudi različne vrste meduz. V našem morju so redno tako knidarijske oziroma ožigalkarske meduze kot tudi rebrače. Pomembna razlika med obe skupinama je, da rebrače niso ožigalkarji in torej ne opečejo. Pod ožigalkarje, ki se najpogosteje pojavljajo v našem morju, štejemo uhatega klobučnjaka, ki se pojavi spomladi do zgodnjega poletja. Opažamo tudi morsko cvetačo, ki se v našem morju običajno pojavlja med julijem in septembrom. Opazimo tudi kompasno meduzo in redkeje dalmatinsko lasasto meduzo, ki pa se pojavljajo posamično, je za STA dejala raziskovalka na področju morske mikrobne ekologije Tinkara Tinta.
Morska biološka postaja Piran svetuje previdnost v primeru, da pri kopanju pridete v neposreden stik z meduzo, saj nekatere med njimi lahko povzročijo tudi močnejše opekline. V primeru da pride do opeklin, na inštitutu svetujejo spiranje z obilico morske vode oziroma z mešanico morske vode in sode bikarbone v razmerju 1 : 1. Spiranje namreč odstrani lovke in prepreči morebitno nadaljnje sproščanje toksinov. Naslednji korak je pet do 15 minut hlajenja s hladilnimi vrečkami, ovitimi v blago. V primeru hujših težav na morski biološki postaji svetujejo obisk zdravnika.
»Ena najbolj strupenih rib Jadranskega morja, ki se pojavlja tudi v slovenskem morju, je morski zmaj ali morski pajek, ki ga znanstveno imenujemo Trachinus draco. Najpogosteje se zadržuje v območjih prehoda skalnatega dna v peščeno ali muljevito dno, kjer se zakoplje v sediment, tako da iz njega molijo le oči in nevarni trni,« je pojasnila morska biologinja in ekologija Martina Orlando Bonaca.
Morski pajek ima bočno sploščeno telo, glavo z velikimi, navzgor obrnjenimi očmi in navzgor obrnjenimi usti. Barva telesa je od zelenorumene do temno zeleno rjave barve, na njegovih bokih pa se pojavljajo pokončne rumenkaste ali pokončne rjave proge. Žival strupene trne nosi na prvi hrbtni plavuti in dveh bočnih trnih, ki ju imajo morski pajki na škržnih poklopcih.
Ob vbrizgu strupa poškodovana oseba občutiti hude bolečine, ki jim včasih sledi tudi bruhanje in v izjemno redkih primerih mišična paraliza ter smrt. Strup morskih zmajev je sicer termolabilen in se začne pri visokih temperaturah razgrajevati. Če pride do pika morskega zmaja, je torej treba mesto vboda greti pod vročo vodo, ki naj ima med 50 in 60 stopinjami Celzija. Če se stanje ne izboljša v kratkem času, je nujen obisk zdravnika, svetujejo na Morski biološki postaji Piran.
Kaj storiti, če te opeče meduza?
Nevarnost v morju predstavljajo tudi različne vrste meduz. V našem morju so redno tako knidarijske oziroma ožigalkarske meduze kot tudi rebrače. Pomembna razlika med obe skupinama je, da rebrače niso ožigalkarji in torej ne opečejo. Pod ožigalkarje, ki se najpogosteje pojavljajo v našem morju, štejemo uhatega klobučnjaka, ki se pojavi spomladi do zgodnjega poletja. Opažamo tudi morsko cvetačo, ki se v našem morju običajno pojavlja med julijem in septembrom. Opazimo tudi kompasno meduzo in redkeje dalmatinsko lasasto meduzo, ki pa se pojavljajo posamično, je za STA dejala raziskovalka na področju morske mikrobne ekologije Tinkara Tinta.
FOTO: Damocean Getty Images/istockphoto
Morska biološka postaja Piran svetuje previdnost v primeru, da pri kopanju pridete v neposreden stik z meduzo, saj nekatere med njimi lahko povzročijo tudi močnejše opekline. V primeru da pride do opeklin, na inštitutu svetujejo spiranje z obilico morske vode oziroma z mešanico morske vode in sode bikarbone v razmerju 1 : 1. Spiranje namreč odstrani lovke in prepreči morebitno nadaljnje sproščanje toksinov. Naslednji korak je pet do 15 minut hlajenja s hladilnimi vrečkami, ovitimi v blago. V primeru hujših težav na morski biološki postaji svetujejo obisk zdravnika.
