Pazljivo pred kopanjem: to je razlog za številne srčne kapi v vodi
S plavanjem pomembno izkoriščamo lastnost vode, ki ima večjo gostoto kot človeško telo, v njej lahko dosežemo navidezno breztežnost. Voda povečuje pritisk na celotno telo, zato je frekvenca srca za 10 do 15 udarcev na minuto manjša kot pri enaki obremenitvi na suhem in srčno-žilni sistem je razbremenjen zaradi hidrostatičnega oz. hidrodinamičnega pritiska, je uvodoma o temeljnih zakonitostih telesa v vodi povedal profesor s Fakultete za šport in nekdanji predsednik Plavalne zveze Slovenije. »Tudi skelet je neobremenjen, poškodb pri plavanju skoraj ni, razen pri res velikih obremenitvah. Ugodno vpliva na celoten organizem, zlasti na dihalne poti in srčno-žilni sistem,« je še naštel nekaj prednosti rekreacije, ki je primerna za vse starostne kategorije.
Vadba v vodi je še zlasti priporočljiva za bolnike z osteoporozo, saj lahko z njo krepijo mišice, ne da bi obremenjevali skelet.
Plavanje in srčni bolniki
Štrumbelj pravi, da kontraindikacij skoraj ni, vseeno pa je pri nekaterih zdravstvenih stanjih treba biti previden, zlasti ko gre za bolezni srca. O tem nam je več povedal kardiolog prim. Janez Poles, predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije: »Zavedati se moramo, da plavanje poveča obremenitev srca. S potopom v vodo telo izpostavimo hidrostatskemu tlaku, kar bolnikom s srčnim popuščanjem predstavlja dodatno tveganje.«
Kot je pojasnil, voda lahko povzroči hitrejše ohlajanje telesa, telo pa odreagira samozaščitno. »Da bi ohranjali temperaturo telesa, se žile skrčijo. Povečata se frekvenca srčnega utripa in krvni tlak, ob tem pa se poveča pretok krvi skozi srce. Bolno srce ne zmore nenadno povečane obremenitve. Za ljudi z obstoječimi srčnimi boleznimi lahko takšna povečana obremenitev predstavlja tveganje za srčne zaplete, saj se lahko pojavijo nevarne motnje srčnega ritma, lahko celo srčni infarkt,« je opozoril. Tudi dihanje je pri plavanju drugačno kot pri drugih oblikah vadbe in lahko posledično obremeni srce.
»Navedena tveganja pa seveda ne pomenijo, da noben srčni bolnik ne sme plavati. Vsak posameznik se naj posvetuje s svojim osebnim zdravnikom ali kardiologom. Ta bo ocenil posameznikovo stanje in podal priporočila glede telesne aktivnosti v vodi. V nekaterih primerih bo bolnik v vodi le telovadil, nekateri pa bodo pod nadzorom zmogli tudi plavanje zmerne intenzivnosti, kar jim bo nedvomno koristilo,« je sklenil Poles.
Srčni zastoji med kopanjem – zakaj?
»Nenaden potop oziroma skok v hladno vodo predstavlja stres za telo in srce, ki lahko sproži ogrožujoče motnje srčnega ritma ali poslabšanje srčnega popuščanja,« poudarja specialist kardiologije in vaskularne medicine prim. Janez Poles, dr. med. in opozarja, da mora posameznik pozorno prisluhniti svojemu počutju, preden se odpravi v vodo. »Številni zanemarijo opozorila telesa v prepričanju, da se bo simptomatika sama umirila. Pogosto gredo v vodo s polnim želodcem, kar dodatno obremeni srce. Včasih ob kosilu popijejo kozarec vina ali več, kar poveča tveganje za pojav nevarnih motenj srčnega ritma. Pogosto zanemarijo prisotne banalna virusna obolenja, ki pa lahko povzročijo tudi vnetje srčne mišice in posledične motnje srčnega ritma,« je naštel pogosta tveganja in svetoval, da se je pred kopanjem priporočljivo stuširati z mlačno hladnim tušem ali pa zgolj nekaj časa broditi po vodi, si zmočiti okončine, obraz, nato se potopiti do pasu in počasi do vratu. Tako še nekaj časa počakamo in nato mirno zaplavamo.
Dobra osnova, a ozek nabor tehnik
Pri nas velja, da je nekdo plavalec, če preplava 50 metrov v prsni tehniki, s skokom na noge in brez dotika in z obratom, ob tem, da naredi tudi tako imenovano nalogo varnosti (iz ležečega prsnega položaja preide prek pokončnega v ležeči hrbtni položaj, se v tem obdrži tri sekunde ter se prek pokončnega vrne v ležeči prsni položaj). »Z vidika osnovnega znanja imamo v Sloveniji postavljen zelo dober sistem plavalnega opismenjevanja. Pri sedmošolcih, pri katerih se preverja znanje plavanja, je plavalcev med 87 in 93 odstotki, s čimer se uvrščamo med bolj razvite evropske države,« je povedal Štrumbelj, a dodal, da pa bi lahko več naredili pri širšem naboru plavalnih tehnik, ki jih obvlada posameznik.
Zato bi vsem priporočal, da bi se tudi v odrasli dobi vključili v tečaje, se naučili več tehnik plavanja in izboljšali to znanje. »V teku se denimo med seboj razlikujemo predvsem po sposobnostih, saj teči znamo vsi. Pri plavanju pa nas ločujejo sposobnosti in znanje. Lahko smo malo manj sposobni, a če imamo dobro znanje, smo lahko bolj učinkoviti kot nekdo, ki ima dobre sposobnosti za tek, ampak ker slabo plava, ne more preplavati velike razdalje,« je poudaril sogovornik. Bolje ko znamo plavati, bolj smo racionalni v vodi, večje razdalje lahko preplavamo, hkrati pa smo v vodi varnejši – kar se pokaže predvsem pri plavanju v kakšnem od naših številnih naravnih kopališč. »Ob boljšem znanju se lahko hitreje in bolje odzovemo, ko nastane v vodi nepredvidena situacija, kot so krči ali vrtnici in povečan tok vode.«
Ne zgolj namakanje
Bolj ko obvladamo različne plavalne te tehnike in ne zgolj prsnega sloga, bolj lahko plavanje izkoristimo za način rekreacije. Koliko plavanja na dan priporoča Štrumbelj? »Po svetovnih smernicah naj bi bili vsak dan telesno aktivni vsaj uro. Torej lahko rečemo tudi 60 minut plavanja na dan. Večkrat pa različne športne aktivnosti kombiniramo. Seveda, starejši ko smo, manjša bo tudi intenzivnost, aktivnost je prav tako treba prilagoditi sposobnostim in znanju.«
Izboljšajte svoje plavalno znanje
Brezplačne videovsebine za učenje tako osnovnih kot nadaljevalnih tehnik plavanja lahko najdete na spletni strani Fakultete za šport, kjer so strokovno usposobljeni kadri poskrbeli za številne vaje, navodila, priporočila: https://eucenje.fakultetazasport.si/
In katera telesna aktivnost je v vročih poletnih dneh boljša kot plavanje? Prvega moža plavalne stroke veseli, da imamo pri nas vse več bazenskih površin, da se stanje izboljšuje, je pa ob tem snovalcem tovrstnih projektov poslal tudi namig, da so po njegovih opažanjih »ljudje vedno bolj naklonjeni aktivnemu odmoru, ne želijo se le namakati, ampak bi radi plavali. Menim, da se pri nas v novih kompleksih dela napako, ker se gradijo zgolj namakalni bazeni. Treba je najti neko kombinacijo obojega. Namakanje ni niti pol tako učinkovito kot plavanje.«
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi
