GRANOLA
Pečene žitarice s sladkimi dodatki
Priprava domače granole je silno preprosta pa tudi veliko časa ne bo vzela, poleg tega bomo tako tudi nadzorovali sestavine, zlasti sladkor.
Odpri galerijo
Granola je ena od jedi, ki so prišle k nam iz Amerike; temelji na zdravih sestavinah, osnova za mešanico so ovseni kosmiči oziroma žitarice, oreški, suho sadje, med in rastlinska olja. Pravzaprav gre za sestavine za pri nas bolj znane mislije, razlika pa je v pripravi. Medtem ko za mislije sestavine zgolj zmešamo, jih za granolo zmešane pečemo v pečici.
Ideja se je porodila ameriškemu zdravniku Jamesu Calebu Jacksonu, ki je že leta 1863 zapisal prvi recept zanjo. Američani so torej že v drugi polovici 19. stoletja razmišljali o zdravi hrani, saj so že ugotavljali slabe učinke zajtrka, sestavljenega iz težko prebavljivih sestavin. Prva granola je bila seveda precej drugačna od današnjih, ko proizvajalci kar tekmujejo v ustvarjanju številnih različic, vsem pa je skupna visoka vsebnost dodanih sladkorjev, tako da je sodobna granola že bolj slaščica kot živilo, primerno za zajtrk.
Seveda jo lahko pripravimo sami in po svojih željah in okusu dodajamo sestavine in sladkor, še najbolje bo, če jo sladkamo kar z medom. Če dodajamo suho sadje, bo potreba po sladkorju še toliko manjša. Ker mora biti mešanica nekoliko lepljiva, dodajamo med in rastlinsko maščobo, na primer kokosovo mast, po nekaterih receptih pa se žitarice namočijo v sadnem soku, recimo jabolčnem, ali mleku.
Priprava bo preprostejša, če najprej zmešamo suhe dele, torej žita, oreške in sadje, tej mešanici pa dodamo maščobo in med. Dobljeno zmes razporedimo v pekač in pečemo pri temperaturi 180 stopinj, dovolj bo približno dvajset minut. Vmes večkrat premešamo in tako zmes tudi razdrobimo.
Ko jo vzamemo iz pečice, bomo prvič morda presenečeni, saj so še topli kosmiči mehki, a brez skrbi, ko se ohladijo, bodo lepo hrustljavi. Ko jih bomo poskusili, se nam bo morda zazdelo, da nekaj manjka, brez skrbi lahko še kakšno malenkost dodamo k že gotovi jedi, na primer posušen kokosov čips ali na koščke narezano jedilno čokolado.
Granolo običajno delamo na zalogo, če ne drugega, je za nekaj porcij potratno greti pečico. Ohlajeno in razdrobljeno spravimo v steklene kozarce, dobro zapremo in hranimo v suhem prostoru.
Ideja se je porodila ameriškemu zdravniku Jamesu Calebu Jacksonu, ki je že leta 1863 zapisal prvi recept zanjo. Američani so torej že v drugi polovici 19. stoletja razmišljali o zdravi hrani, saj so že ugotavljali slabe učinke zajtrka, sestavljenega iz težko prebavljivih sestavin. Prva granola je bila seveda precej drugačna od današnjih, ko proizvajalci kar tekmujejo v ustvarjanju številnih različic, vsem pa je skupna visoka vsebnost dodanih sladkorjev, tako da je sodobna granola že bolj slaščica kot živilo, primerno za zajtrk.
Seveda jo lahko pripravimo sami in po svojih željah in okusu dodajamo sestavine in sladkor, še najbolje bo, če jo sladkamo kar z medom. Če dodajamo suho sadje, bo potreba po sladkorju še toliko manjša. Ker mora biti mešanica nekoliko lepljiva, dodajamo med in rastlinsko maščobo, na primer kokosovo mast, po nekaterih receptih pa se žitarice namočijo v sadnem soku, recimo jabolčnem, ali mleku.
Priprava bo preprostejša, če najprej zmešamo suhe dele, torej žita, oreške in sadje, tej mešanici pa dodamo maščobo in med. Dobljeno zmes razporedimo v pekač in pečemo pri temperaturi 180 stopinj, dovolj bo približno dvajset minut. Vmes večkrat premešamo in tako zmes tudi razdrobimo.
Ko jo vzamemo iz pečice, bomo prvič morda presenečeni, saj so še topli kosmiči mehki, a brez skrbi, ko se ohladijo, bodo lepo hrustljavi. Ko jih bomo poskusili, se nam bo morda zazdelo, da nekaj manjka, brez skrbi lahko še kakšno malenkost dodamo k že gotovi jedi, na primer posušen kokosov čips ali na koščke narezano jedilno čokolado.
V domačo granolo zmešamo svoje najljubše žitarice in oreške.
Granolo običajno delamo na zalogo, če ne drugega, je za nekaj porcij potratno greti pečico. Ohlajeno in razdrobljeno spravimo v steklene kozarce, dobro zapremo in hranimo v suhem prostoru.