VELIKA NOČ
Peka potic pri Žnidarčkovih v Žireh (FOTO)
Kmetica in pekovka Regina Eniko v dnevih pred veliko nočjo speče po 60 potic na dan: pehtranova, rozinova, orehova, makova in ocvirkova.
Odpri galerijo
Potica, Regina Eniko v svoji prodajalni. FOTO: Jaroslav Jankovič
Ko smo v četrtek popoldan zapeljali na dvorišče pri Žnidarčkovih v Žireh, je iz prenovljene stare kmečke hiše zadišalo. Pekovka in kmetica Regina Eniko iz nas je z vrat svoje miniaturne pekarne pozdravila in nas povabila naprej. S hčerko Lucijo in snaho Saro sta ravno jemali iz peči zadnjo serijo okroglih potic. Ene malo večje, kakih 20 centimetrov v premeru, druge prav male, da bi jo lahko podarili otroku in bi se je razveselil.
Na vprašanje, ali je pred Veliko nočjo dovolj dela. »Oh, kar precej,« je zavzdihnila in se nam nasmehnila. »Malo sem že utrujena, a bo že, vsako leto je tako pred prazniki, nato pa bom nekaj dni malo počivala.«
Vstopili smo v trgovino, veliko le nekaj kvadratnih metrov. Z malim oknom pri vhodu, skozi katero pronica svetloba v tistem snopu, ki jih poznamo iz starih kmečkih hiš. Na desni potice, malo naprej na policah široki in ozki pirini in navadni rezanci, ki jim tam gori pravijo nudelni.
Regina je začela s peko kruha, potic in domačega peciva pred leti. Priznava, da je potrebovala kar nekaj let, da je standardizirala potico. Zlasti ni bilo tako preprosto, kot sem se nadejala na začetku. Potrebovala sem praktično nekaj let, da sem domislila celoten proces peke.
Danes bi jo seveda spekla miže, toda hkrati opozarja: »Še vedno me kaj preseneti, še vedno se kaj naučim. Vsaka peka je zato svoj dogodek.«
Pred veliko nočjo in božičem speče na desetine potic; pehtranovo, makovo, orehovo, rozinovo in ocvirkovico. Med letom jih peče enkrat tedensko. In kako dolgo potica ostane sveža. »Običajno teden dni.« Njena trgovinica je odprta dvakrat tedensko. Seveda peče tudi po naročilu. Priznava, da se peke v vseh teh letih ni naveličala.
Na vprašanje, ali je pred Veliko nočjo dovolj dela. »Oh, kar precej,« je zavzdihnila in se nam nasmehnila. »Malo sem že utrujena, a bo že, vsako leto je tako pred prazniki, nato pa bom nekaj dni malo počivala.«
Vstopili smo v trgovino, veliko le nekaj kvadratnih metrov. Z malim oknom pri vhodu, skozi katero pronica svetloba v tistem snopu, ki jih poznamo iz starih kmečkih hiš. Na desni potice, malo naprej na policah široki in ozki pirini in navadni rezanci, ki jim tam gori pravijo nudelni.
Regina je začela s peko kruha, potic in domačega peciva pred leti. Priznava, da je potrebovala kar nekaj let, da je standardizirala potico. Zlasti ni bilo tako preprosto, kot sem se nadejala na začetku. Potrebovala sem praktično nekaj let, da sem domislila celoten proces peke.
Danes bi jo seveda spekla miže, toda hkrati opozarja: »Še vedno me kaj preseneti, še vedno se kaj naučim. Vsaka peka je zato svoj dogodek.«
Pred veliko nočjo in božičem speče na desetine potic; pehtranovo, makovo, orehovo, rozinovo in ocvirkovico. Med letom jih peče enkrat tedensko. In kako dolgo potica ostane sveža. »Običajno teden dni.« Njena trgovinica je odprta dvakrat tedensko. Seveda peče tudi po naročilu. Priznava, da se peke v vseh teh letih ni naveličala.
