Peka potice ni nobena drama
Kraljica prazničnih jedi ni noben bavbav, pravi Janja Štrumbelj, le čim večkrat jo specite in pri tem ne komplicirajte.
Odpri galerijo
Janjo Štrumbelj je imela širna Slovenija možnost spoznati v oddaji Štartaj Slovenija, kjer je predstavila svoje lepotičke. Le potičke. Ljubke male potice so odtlej popestrile marsikateri dom ter kot izvirno, a hkrati tradicionalno slovensko darilo našle pot tudi onkraj naših meja.
Janja Štrumbelj, ki o poticah govori s takšno strastjo, da se človeku pocedijo sline, bi danes morala svoje stvaritve ponujati tudi v čisto novem butiku v Stari Ljubljani. Vse je že bilo nared, a zgodila se je epidemija in tudi Štrumbljevi, kot toliko drugim podjetnikom, prekrižala načrte. »Prav na dan, ko so razglasili epidemijo, bi morali imeti odprtje, pa je vse padlo v vodo in zdaj čakamo na boljše čase,« pravi Štrumbljeva, ki potice obožuje že od otroštva. Kot marsikje po Sloveniji pri njih za praznike na mizi ni smela manjkati potica, pogosto pa se je tam znašla tudi ob nedeljah. A s poticami je križ, je kmalu spoznala, ko se je hotela s kakšnim kosom posladkati v restavraciji ali slaščičarni. Težko jih je namreč dobiti, saj so nerodne za postrežbo, predvsem pa se, narezane na kose, hitro izsušijo. To je glavni razlog, da se ljudje vedno redkeje lotevajo peke potice, običajno je veliko ostane, čez nekaj dni pa jih nihče več ne mara. Podjetni gurmanki se je utrnila zamisel – kaj če bi poskusila izdelati manjšo, monoporcijsko potico.
Takšno, ki bi se pojedla na mah, lahko bi jo podarili ali si jo privoščili kar tako, ob kavi za zajtrk. V prodajalni je našla modelčke za mini šarklje in se vrgla na delo. Nastala je lePotica, kjer ponujajo tudi potice klasičnih velikosti, mogoče pa je dobiti še zamrznjene polpečene potičke, ki jih doma le še za nekaj minut potisnemo v pečico in že so nared.
Janja Štrumbelj, ki se je udeležila že vseh možnih izobraževanj, predavanj in tečajev o pripravi potice, je prava zakladnica znanja, ki ga uspešno prenaša v prakso. Recepture vedno znova izpopolnjuje, po predhodnem naročilu je denimo pri lePotici na voljo veganska potica, sama pa je, kot pravi, ljubiteljica klasike, saj ji je najljubša pehtranova. Izjemno zadovoljna je tudi s slivovo, to obožujejo celo tisti, ki potice sicer ne marajo, saj je nekoliko drugačna, bolj sočna in sadna. Pri prav vseh je seveda
Janja Štrumbelj, ki o poticah govori s takšno strastjo, da se človeku pocedijo sline, bi danes morala svoje stvaritve ponujati tudi v čisto novem butiku v Stari Ljubljani. Vse je že bilo nared, a zgodila se je epidemija in tudi Štrumbljevi, kot toliko drugim podjetnikom, prekrižala načrte. »Prav na dan, ko so razglasili epidemijo, bi morali imeti odprtje, pa je vse padlo v vodo in zdaj čakamo na boljše čase,« pravi Štrumbljeva, ki potice obožuje že od otroštva. Kot marsikje po Sloveniji pri njih za praznike na mizi ni smela manjkati potica, pogosto pa se je tam znašla tudi ob nedeljah. A s poticami je križ, je kmalu spoznala, ko se je hotela s kakšnim kosom posladkati v restavraciji ali slaščičarni. Težko jih je namreč dobiti, saj so nerodne za postrežbo, predvsem pa se, narezane na kose, hitro izsušijo. To je glavni razlog, da se ljudje vedno redkeje lotevajo peke potice, običajno je veliko ostane, čez nekaj dni pa jih nihče več ne mara. Podjetni gurmanki se je utrnila zamisel – kaj če bi poskusila izdelati manjšo, monoporcijsko potico.
Takšno, ki bi se pojedla na mah, lahko bi jo podarili ali si jo privoščili kar tako, ob kavi za zajtrk. V prodajalni je našla modelčke za mini šarklje in se vrgla na delo. Nastala je lePotica, kjer ponujajo tudi potice klasičnih velikosti, mogoče pa je dobiti še zamrznjene polpečene potičke, ki jih doma le še za nekaj minut potisnemo v pečico in že so nared.
Janja Štrumbelj, ki se je udeležila že vseh možnih izobraževanj, predavanj in tečajev o pripravi potice, je prava zakladnica znanja, ki ga uspešno prenaša v prakso. Recepture vedno znova izpopolnjuje, po predhodnem naročilu je denimo pri lePotici na voljo veganska potica, sama pa je, kot pravi, ljubiteljica klasike, saj ji je najljubša pehtranova. Izjemno zadovoljna je tudi s slivovo, to obožujejo celo tisti, ki potice sicer ne marajo, saj je nekoliko drugačna, bolj sočna in sadna. Pri prav vseh je seveda
najpomembnejša izbira dobrih kakovostnih sestavin, le tako bo namreč tudi končni izdelek okusen in kakovosten. Če bi se tudi sami radi preizkusili v peki mini potičk, pa nekaj nasvetov strokovnjakinje: testo naj bo tanko, veliko tanjše kot pri potici običajne velikosti, prav tako naredimo veliko manjši svaljek, ki se mora prilegati modelčku. Kakšen modelček oziroma obliko uporabimo, je čisto vseeno, da le ima v sredini luknjo, dobiti pa jih je mogoče v vsaki trgovini s pekovskimi pripomočki. Kaj pa strah? Veliko je namreč ljudi, ki se jim zdi peka potice preveč zapletena, prezamudna in še bi se našlo izgovorov, zakaj se ne lotijo peke te tradicionalne slovenske dobrote. »Predvsem mladi po nepotrebnem delajo dramo iz peke potice, da je težko, da ne uspe, da ima luknje, pade dol. Testirala sem vse mite, delala ob odprtem oknu, doma na prepihu, vse v nasprotju s tistim, kar tako strogo zapovedujejo, pa so potice prav tako uspele,« dodaja Janja Štrumbelj. Vsem, ki se peke potice otepajo, polaga na srce: »Čim več trenirat' in čim manj komplicirat'.«
Najprej pripravimo orehov ali makov nadev. Ker nadeva ne vsebujeta snega iz beljakov, ju lahko pripravimo tudi že dan prej.
Za orehov nadev orehe prelijemo z vročim mlekom, premešamo in pustimo, da se ohladijo, nato postopoma dodamo vse sestavine, razen jajca in smetane, ter dobro premešamo. Primešamo razžvrkljano jajce in na koncu še kislo smetano. Če je nadev pregost, lahko dodamo še malo kisle smetane.
Makov nadev pripravimo tako, da mak stresemo v vrelo mleko in ga med mešanjem kuhamo pet minut. Kuhanega odstavimo in pustimo, da se popolnoma ohladi. Maslo in sladkor v prahu stepemo v gladko kremo. Dodamo rumenjak in stepamo toliko časa, da nastane rahla, bledo rumena krema. Kremi primešamo mak, drobtine in dišave. Dodamo kislo smetano in dobro premešamo. Na koncu v nadev vmešamo še kristalni sladkor.
Za testo v manjšo posodo nadrobimo kvas, mu primešamo malo moke, sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobimo gosto tekoče testo. Kvasec pustimo, da naraste za enkrat. Moko presejemo v skledo, rumenjake razžvrkljamo in jim dodamo preostali sladkor, dišave in sol. V preostalem mlačnem mleku raztopimo maslo, prilijemo k rumenjakom in dobro premešamo. Moki prilijemo kvas in premešamo. Prilijemo še jajčno mešanico in vse skupaj s kuhalnico zmešamo v testo. Testo z rokami na hitro zgnetemo v gladko kepo, ki se loči od posode. Posodo pokrijemo in pustimo, da testo vzhaja na dvakratno količino. Testo nato zvrnemo na pomokan prt ali desko in ga razvaljamo v pravokotnik. Premažemo ga z nadevom, tesno zvijemo in položimo v dobro namazan model. Potico večkrat prebodemo, pokrijemo s prtičem in pustimo, da vzhaja za enkratno količino. Pečemo približno 45 minut pri 190 stopinjah Celzija.
Za orehov nadev orehe prelijemo z vročim mlekom, premešamo in pustimo, da se ohladijo, nato postopoma dodamo vse sestavine, razen jajca in smetane, ter dobro premešamo. Primešamo razžvrkljano jajce in na koncu še kislo smetano. Če je nadev pregost, lahko dodamo še malo kisle smetane.
Makov nadev pripravimo tako, da mak stresemo v vrelo mleko in ga med mešanjem kuhamo pet minut. Kuhanega odstavimo in pustimo, da se popolnoma ohladi. Maslo in sladkor v prahu stepemo v gladko kremo. Dodamo rumenjak in stepamo toliko časa, da nastane rahla, bledo rumena krema. Kremi primešamo mak, drobtine in dišave. Dodamo kislo smetano in dobro premešamo. Na koncu v nadev vmešamo še kristalni sladkor.
Za testo v manjšo posodo nadrobimo kvas, mu primešamo malo moke, sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobimo gosto tekoče testo. Kvasec pustimo, da naraste za enkrat. Moko presejemo v skledo, rumenjake razžvrkljamo in jim dodamo preostali sladkor, dišave in sol. V preostalem mlačnem mleku raztopimo maslo, prilijemo k rumenjakom in dobro premešamo. Moki prilijemo kvas in premešamo. Prilijemo še jajčno mešanico in vse skupaj s kuhalnico zmešamo v testo. Testo z rokami na hitro zgnetemo v gladko kepo, ki se loči od posode. Posodo pokrijemo in pustimo, da testo vzhaja na dvakratno količino. Testo nato zvrnemo na pomokan prt ali desko in ga razvaljamo v pravokotnik. Premažemo ga z nadevom, tesno zvijemo in položimo v dobro namazan model. Potico večkrat prebodemo, pokrijemo s prtičem in pustimo, da vzhaja za enkratno količino. Pečemo približno 45 minut pri 190 stopinjah Celzija.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
09:00
Jesensko branje