Pesticidi krivi neplodnosti?

Neplodnost je bolezen reprodukcijskega sistema, ki jo zdravniki postavijo, ko po 12 mesecih poskusov (oziroma po šestih, če je ženska starejša od 35 let) ne pride do zanositve. Ta prizadene od 13 do 15 odstotkov parov, pri približno desetih odstotkih pa ostaja vzrok zanjo nepojasnjen. So lahko krivec zanjo škodljive snovi, ki smo jim v sodobnem svetu nenehno izpostavljeni? Na to vprašanje je na 7. srečanju o kemijski varnosti poskušala odgovoriti dr. Tanja Burnik Papler s Kliničnega oddelka za reprodukcijo na ljubljanski Ginekološki kliniki.


Da gre za vprašanje, ki ga je vredno podrobneje raziskati, so pokazale raziskave, pri katerih so v krvi, foliklovi in semenski tekočini odkrili kemikalije, ki bi lahko vplivale na plodnost. Čeprav je nedvoumnih odgovorov v tem trenutku še premalo, da bi lahko v zvezi s tem kakor koli ukrepali, pa nekateri izsledki nakazujejo, da gre za temo, ki ji bomo morali v prihodnosti nameniti več pozornosti, sploh ob upoštevanju dejstva, da tako pri nas kot po svetu incidenca neplodnosti v zadnjih desetih letih narašča.
 

Svinec, pesticidi, organska topila

Na plodnost dokazano vpliva izpostavljenost svincu ali pesticidom: eden in drugi podaljšata čas do zanositve, in to ne glede na to, ali je škodljivim snovem izpostavljen moški ali ženska. Še posebno nas lahko skrbijo pesticidi, ki smo jim izpostavljeni vsak dan tako neposredno, prek okolja, kot posredno, z uživanjem hrane, njihova poraba pa se je, kot je na predavanju poudarila dr. Burnik Paplerjeva, v zadnjih 40 letih povečala za trikrat! In kaj se zgodi s plodnostjo, če smo izpostavljeni pesticidom?


Pri moških se poslabšajo vse lastnosti spermijev – zmanjša se njihovo število, postanejo manj gibljivi, poslabša se njihova morfologija. Ženske, izpostavljene pesticidom, imajo posledice v obliki hormonskega neravnovesja, motnje oploditve jajčne celice, okvare jajčnih celic in motnje vgnezditve zarodka. V eni od raziskav o povezavah med neplodnostjo in pesticidi se je izkazalo, da so imele ženske, vključene v postopke zunajtelesne oploditve, v foliklovi tekočini povišane vrednosti pesticidov. Znano je tudi, da je pri ženskah, ki so na delovnem mestu izpostavljene pesticidom, denimo pri zaposlenih v rastlinjakih, povečano tveganje za splav v prvem trimesečju nosečnosti.

​Na plodnost vplivajo tudi organska topila. Pri moških, ki so izpostavljeni organskim topilom, so ugotovili več spontanih splavov partneric, razvojne nepravilnosti plodov in nižjo stopnjo vgnezditve v postopkih zunajtelesne oploditve.


Na plodnost vplivajo tudi t. i. endokrini motilci, eksogene snovi, ki spreminjajo funkcije endokrinega sistema. Sem spadajo industrijska maziva in topila, ftalati, parabeni in pesticidi. V naše telo pridejo prek denimo izdelkov za osebno nego, zaužijemo jih tudi s hrano. Med endokrine motilce spada tudi razvpiti bisfenol A, s katerim so na notranji strani obložene pločevinke s hrano, najdemo ga tudi v plastenkah z vodo. Hormonski motilec je tudi polikloriran bifenil (PCB), ki je denimo v živilih živalskega izvora z visokim deležem maščobe.

Raziskave ugotavljajo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni PBC, slabšo morfologijo spermijev, manjša je tudi gibljivost. Rečeno drugače: med kakovostjo semena in koncentracijo PCB v krvi in semenski tekočini obstaja negativna korelacija. Slednja obstaja tudi med koncentracijo ftalatov in njihovih metabolitov v urinu ter številom pridobljenih jajčnih celic, stopnjo oploditve in zanositve pri ženskah, vključenih v postopke zunajtelesne oploditve.


Vendar pa pri ženskah, ki so zanosile spontano, ni bilo povezave med koncentracijo ftalatov v urinu in časom zanositve.
Čeprav potekajo raziskave v smeri povezav med neplodnostjo in kemijskih snovi, je veliko še neraziskanega ali premalo raziskanega, je poudarila dr. Burnik Paplerjeva. Mnoge raziskave, ki dokazujejo škodljive vplive kemikalij na plodnost, so narejene le na živalih, kar pomeni, da vplivi izpostavljenosti pri človeku niso nujno enaki. Veliko izsledkov različnih raziskav si nasprotuje. Pri proučevanju vpliva kemikalij je treba upoštevati tudi možnost, da je določen del populacije zanje bolj občutljiv.