Nevarna meja je že 7 ur sedenja na dan
Čedalje višji je odstotek ljudi, ki sedi po več ur skupaj – v službi, za računalnikom, doma pred televizorjem. Doslej smo se tolažili, da bomo negativne učinke sedenja izničili z redno vadbo, a glede na najnovejšo raziskavo, ki so jo opravili na kalifornijski univerzi v San Diegu, smo vsi, ki veliko sedimo, v večjih težavah, kot smo mislili.
Nekateri raziskovalci trdijo, je nevarna meja že 7 ur sedenja na dan.
Raziskovalci so sedem let spremljali skoraj 6000 žensk, starih od 63 do 99 let; stopnja umrljivosti je bila znatno večja pri tistih, ki so največ časa preživele na zadnji plati. Udeleženke, ki so sedele več kot 11 ur na dan, so imele za kar 57 odstotkov večje tveganje smrti zaradi vseh vzrokov in za 78 odstotkov večje tveganje smrti zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi s tistimi, ki so sedele manj kot 10 ur – tudi če so v vsakdanjik vključile zmerno do intenzivno vadbo. Ne glede na to, koliko je bilo te vadbe!
Že študija iz leta 2019 je pokazala, da več vadbe ni odpravilo tveganja za bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in možganska kap, ki jih povzroča preveč sedenja.
Več kot 11 ur se morda zdi ogromno, a pomislimo, delovnik presedimo v službi, zjutraj in popoldne sedimo v avtu, zvečer na kavču pogledamo film. Zlahka. Koliko sedenja je torej preveč? Nekateri raziskovalci trdijo, da je nevarna meja že 7 ur na dan.
Kaj torej lahko naredimo tisti, ki smo obsojeni na delo za računalnikom? Sprehoditi se je treba vsake pol ure sedenja, dovolj je 5 minut: ko imamo telefonski klic, ga opravimo stoje, drugič gremo po kavico, tretjič vodo, lahko gremo na sprehodek okoli zgradbe ali si omislimo visoko mizo, za katero stojimo. Razdrobljeno gibanje čez dan ima boljši vpliv na telo kot neprenehno sedenje in nato vadba enkrat na teden – a slednja je nujna v vsakem primeru. Telo je pač ustvarjeno za gibanje.
