Petelina opotičila s pehtranom (FOTO)

Prostor je prežemal omamen vonj po sladkem, ta je pričaral tisto domačnost, ki napoveduje praznike. Dišalo je po tradicionalni jedi, recept za katero se prenaša iz roda v rod in ki jo je prvič opisal Primož Trubar, o njeni slastnosti pa je pisal celo Janez Vajkard Valvasor. Pred dvema komisijama je bila minuli konec tedna zahtevna, a sladka naloga: oceniti so morali kar 70 potic. Različne so bile, tudi nadevi raznovrstni in inovativni. Saj je bilo največ orehovih, a pridne gospodinje pa tudi dva peka so presenetili s poticami, celo s kakijevim in paradižnikovim nadevom. Jožica Vodopivec je naredila potico, v kateri so se skrivali kar štirje nadevi, in z njo osvojila prav vse točke. In glede na to, da je 7. državno ocenjevanje potic potekalo v Šentjerneju, deželi šentjernejskega petelina, je zdaj že nekdanja predsednica Društva kmetic Šentjernej Mihaela Blatnik spekla pehtranovo potico v obliki petelina.

Ena od ocenjevalnih komisij pri delu.

Predsednica ocenjevalne komisije Elizabeta Verščaj.

Jože Senegačnik je pravi mojster peke.

Potice sta pod drobnogled vzeli dve tričlanski ocenjevalni komisiji, ki so ju sestavljali Valentina Žefran, Janez Turk, Blaž Košak, Cvetka Lavrič, Anica Pajer in Elizabeta Verščaj. Na oceno so vplivali okus, zunanji videz, vonj, videz in barva sredice in skorje ter povezanost skorje, sredice in polnila ter elastičnost sredice. Med vsemi je bilo 27 zlatih, od tega so štiri dobile vse možne točke. Saša Urbančič iz Žužemberka je spekla odlično orehovo z rozinami, popolno kokosovo potico je spekla Anica Šuštar z Dvora. Pehtranovo z vsemi točkami je spekla članica Društva kmetic Šentjernej Tanja Luzar, zelo zanimiva in ocenjevalni komisiji izredno všečna je bila potica s štirimi nadevi, ki jo je spekla Jožica Vodopivec, prav tako članica Društva kmetic Šentjernej. V eni potici je združila okuse orehov, mandljev, kokosa in rožičkov. Anica Šuštar je za svojo kokosovo prejela tudi posebno plaketo za trikrat zapored doseženo zlato priznanje na državnih ocenjevanjih in razstavah potic.

Pekli celo v vrtcu

Letos so se v peki preizkusili celo najmlajši, in sicer v eni skupini vrtca iz Orehovice in eni v Šentjerneju, oboji so s svojim izdelkom osvojili odlično srebrno priznanje. »Letos smo z otroki iz vrtca sodelovali prvič, gotovo pa ne zadnjič. Tisti dan, ko smo pekli, je bilo v skupini 10 otrok, razdelili smo si vloge, potem pa je delo kar steklo. Otroci so sodelovali pri celotnem postopku priprave in peke, tako da so se veliko novega naučili, odziv otrok je bil neverjeten. Le na koncu smo imeli manjšo težavo, saj so jo hoteli, potem ko je bila potica pečena, vsi poskusiti. No, na srečo smo spekli tudi končnike, tako da smo poskusili vsaj to. Je pa peka potice pomembna ne le zato, da otroke učimo tradicije, temveč tudi zato, ker ni pomembno zmagati, ampak sodelovati,« je dejala vzgojiteljica v vrtcu Čebelica Žaklina Kušljan.

Razstavljene lepotice so pritegnile veliko zanimanja.

Stara in nova predsednica Društva kmetic Šentjernej: Mihaela Blatnik in Danijela Pavlič. Društvo je ob tej priložnosti zaznamovalo tri desetletja samostojne poti.

Prireditev je popestril Gorjanski spev.

Da peke potice, simbola slovenskih družinskih praznikov, niso vešče le gospodinje, ampak tudi moški, sta tokrat potrdila predstavnika krepkejšega spola, in sicer Nace Ferkolj in Jože Senegačnik, oba sta za svojo mojstrovino prejela zlato priznanje. Senegačnik s Škofljice je že stari znanec tovrstnih tekmovanj in je postal že pravi mojster peke, sploh kruha in pletenic iz testa z drožmi, prav s preizkušanjem in eksperimentiranjem doseže to, kar si želi. Tokrat je v oceno prinesel potico s suhimi hruškami. »Je podobna podbreški potici, le da je malce spremenjena. Testo je kombinacija kvašenega testa in testa z drožmi, saj tako dosežem želeno teksturo, prav tako dlje ohrani svežino in se ne drobi. A tako kruh kot potica sta živa stvar, in čeprav na primer vedno delamo po istem receptu, bo enkrat uspela perfektno, drugič pa morda ne bo. Žal tega ne veš, dokler potice ne prerežeš,« se nasmehne Senegačnik in pove, da se je tokrat odločil za potico, ki jo imajo pri njih doma najraje: »Nadev pripravim tako, da suhe hruške narežem na 3–5 milimetrov debele trakove. Skuham jih v mleku, da se napihnejo, potem jih zmiksam, dodam kislo smetano, jajce, limonin sok in lupinico. Nastane mazava zmes, v kateri je še vedno čutiti koščke hruške. Nadevu dodam malce cimeta, klinčke v sledeh, maslo in sladkor.«

Potice vse
lepše in boljše

Ocenjevanja potic so pripomogla k temu, da so vse lepše in okusnejše, saj se tako gospodinje tudi učijo in izmenjujejo izkušnje, a vsi, ki se lotevajo peke te slovenske posebnosti, vedo, da je potrebnega precej znanja ter veliko truda, skrbi in dobre volje, da potica uspe.

»Želim vam položiti na srce, da ostanete zvesti navadam svojih mam in babic, da potice z veseljem pripravljate ob vseh praznikih. Bodimo ponosni na našo kulinarično dediščino, ki nam je pustila potice kot neko posebnost, kar imamo samo Slovenci kot zaščiteno tradicionalno jed, ki tako prijetno zadiši v naših domovih,« je poudarila predsednica ocenjevalne komisije Elizabeta Verščaj in izrazila zadovoljstvo, da so v oceno dobili kar 42 potic v tradicionalni okrogli obliki, kar si želijo tudi v prihodnje, le na to naj bodo pozorne gospodinje pri peki, da je pravi potičnik tisti z ravnim dnom.

Tudi malčki so pekli potico in osvojili srebrno priznanje.

Prejemniki srebrnih priznanj, med njimi otroci iz vrtca

Tole so gospe, ki so s svojimi poticami osvojile prav vse točke: Anica Šuštar, Tanja Luzar, Saša Urbančič in Jožica Vodopivec.

»Pohvalila bi vse, ki ste prav mojstrsko razdelili nadev po testu, potice skrbno zvili, bili zelo inovativni s posebnimi nadevi ter barvno uskladili testo z nadevom, ki je bil prijetnega vonja in okusa,« je sklenila.