Peteršilj posejemo v lončke, kali na svetlobi

Med najbolj priljubljena kuhinjska zelišča spada peteršilj (Petroselinum crispum). Izvira iz vzhodnega Sredozemlja, od koder so ga antični Rimljani raznesli po Evropi.
Je zelika, visoka 15 do 20 cm, v dobri zemlji zrase tudi višje, posebno to velja za listni peteršilj. Je dvoletnica, ki v drugem letu cveti in semeni. Korenine lahko pustimo v zemlji tudi pozimi in jih pobiramo, kadar ni zamrznjeno.
Zdaj je pravi čas, da si ga posejemo v lončke, pozneje ga lahko tudi presadimo na prosto. V kontroliranem okolju mu lažje zagotovimo optimalne razmere za hitro in uspešno kalitev. Pogosto namreč zunaj težje skali, saj gre lahko marsikaj narobe: temperature so lahko prenizke ali previsoke, enako je z vlago in sušo, semena lahko pojejo živali …
S pridelavo peteršilja v cvetličnem loncu ali koritu si zagotovite zdrave in neoporečne liste, ki jih sveže odrežete tik pred uporabo, kar ima številne prednosti pred kupljenim peteršiljem iz trgovine, ki je že ves uvel ali pa je na pogled svež, ker so na njem številne kemikalije, s pomočjo katerih je videti tak. Če naravni peteršilj odrežete sami, vidite, da zelo hitro oveni.

Sonce in gnojilo

Lonce lahko postavimo na balkon ali okensko polico, pomembno je, da je dovolj svetlobe, da bodo rastline dobro uspevale. Če je v stanovanju prevroče, bodo listi pretegnjeni in šibki, zato je lonce potem, ko skali, bolje imeti na zunanji strani okna. V notranjost jih umaknemo le, če se obetajo zelo nizke temperature, pod lediščem.

Kali na svetlobi. Za kaljenje uporabimo kakovosten ekološki substrat in kakovostna ekološka ali netretirana semena. Za rast potrebuje sončno ali polsončno lego, zelo rodovitna tla, kar pomeni, da ga pri gojenju v cvetličnem loncu ali koritu redno dognojujemo s kakovostnim ekološkim gnojilom. Zalivamo zmerno.

Sejemo na redko

Takoj ko skali in požene nekaj listov, potrebuje več prostora. Če je v lončku veliko rastlin, ne bodo mogle zrasti do svoje prave velikosti in bodo životarile, pridelek pa bo slab. Med kaljenjem moramo zagotoviti zmerno vlago substrata, nikoli se ne sme osušiti, prav tako pa ne sme biti premoker, da se ne razvijeta plesen in gniloba. Tudi temperature naj bodo zmerne, ne previsoke ne prenizke.

Lončki s premerom 10 cm so primerni le za začetno kaljenje. Pozneje potrebuje peteršilj večji lonec ali korito. Naj vas ne zavede, da sadike peteršilja prodajajo v tako majhnih lončkih: mišljeno je, da ga nato presadite v večji lonec ali na prosto.
Liste trgamo z zunanje strani rozete. Kadar listi v lončku gojenega peteršilja postajajo rumeni, je za to lahko več razlogov. Morda je krivo premalo zalivanja, vendar tudi premoker substrat povzroči enake znake. Tudi pomanjkanje hranil povzroča orumenele liste, enako se zgodi ob preveliki izpostavljenosti močnim sončnim žarkom v najhujši poletni vročini.

Lahko ga zamrznemo

Kodrolistni peteršilj je bil pred leti tako rekoč skoraj brez okusa, v zadnjem času pa so z žlahtnjenjem dosegli, da so listi enako oziroma še bolj aromatični. Je bolj mesnat in čvrst, zelo je lep tudi kot dekoracija na jedeh, še posebno pa izkaže pri sušenju: pravilno posušen ohrani čudovit vonj.
Lahko ga tudi zamrznemo. Na svetlem in ne prevročem mestu v hiši pa imamo lahko sveže liste na voljo vso zimo do pozne pomladi, ko požene cvetove.