AIDS
Petina jih ne ve, da so okuženi
Slovenija se lahko pohvali z relativno nizko pojavnostjo okužb z virusom HIV in aidsa.
Odpri galerijo
Ozaveščajmo, skrbimo za preventivo in bodimo solidarni. FOTO: Chinnapong/Getty Images
Pripnimo si rdečo pentljo in podprimo boj proti epidemiji HIV in aidsa, ki jo želi svetovna zdravstvena stroka uspešno ustaviti do leta 2030. Danes je svetovni dan boja proti virusu, ki se je še pred leti zdel neobvladljiv, a danes še zdaleč ne pomeni smrtne obsodbe.
Že od leta 1988 začenjamo december z ozaveščanjem o boju proti HIV in aidsu: stroka je v tem času dosegla pomembna in prelomna spoznanja o okužbah in zdravljenju, kljub temu pa je ozaveščenost o tej tematiki med splošno populacijo še vedno (pre)nizka.
Na področju preprečevanja okužb nas čaka še veliko dela, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in opozarjajo: »Končati moramo socialne neenakosti in krivice, ki ljudi izpostavljajo okužbam, in boriti se moramo za pravico do zdravja. Trenutna kriza je priložnost, klic k prebujenju. Delati v prihodnje drugače, bolje in – skupaj.«
Pandemija covida-19 nas je naučila marsičesa: med drugim tega, da smo lahko v boju uspešni le, če smo solidarni in polno angažirani na vseh ravneh, poudarjajo na NIJZ: »Na ravni vlad, vseh resorjev, donatorjev, vseh organizacij, voditeljev, civilne družbe … In navsezadnje ima ključno vlogo pri zaustavitvi obeh pandemij vsak posameznik, ki lahko prispeva, da svet postane boljši in varnejši.«
Do vključno 20. novembra je bilo letos NIJZ prijavljenih 28 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, 22 med moškimi in šest med ženskami. Poleg teh sta bila prijavljena še dva primera okužbe s HIV, in sicer sta se osebi leta 2020 začeli zdraviti v Sloveniji, diagnoza pa jima je bila postavljena že prej v tujini. V obdobju zadnjih desetih let (2010–2019) in do 20. novembra letos je bilo v Sloveniji prijavljenih skupno 490 primerov diagnoz okužbe s HIV. Število prijavljenih primerov na leto se je gibalo od 60 leta 2016 do 28 do vključno 20. novembra letos. V zadnjih štirih letih gre opaziti izrazito upadanje števila novih diagnoz, kažejo podatki NIJZ.
V primerjavi z večino držav Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora imamo relativno nizko prijavno incidenco. Po ocenah NIJZ naj bi na začetku leta 2020 v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1000 ljudi s HIV, od katerih naj približno ena petina ne bi vedela, da je okužena.
Najpomembnejše prednostne naloge zdravstvene stroke ostajajo preprečevanje okužbe s HIV z znanimi učinkovitimi ukrepi kombinirane preventive med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, izboljševanje dostopnosti do testiranja, promocija pogostega testiranja, takojšnje zdravljenje oseb z diagnozo okužbe ter obveščanje partnerjev o izpostavljenosti okužbi, spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vključno s pravilno in dosledno uporabo kondomov med vsem prebivalstvom, v Sloveniji pa je nujno čim prej uvesti tudi presejanje nosečnic na HIV in tako ugotoviti okužbo pri še nerojenem otroku.
Konec krivic in stigme
Že od leta 1988 začenjamo december z ozaveščanjem o boju proti HIV in aidsu: stroka je v tem času dosegla pomembna in prelomna spoznanja o okužbah in zdravljenju, kljub temu pa je ozaveščenost o tej tematiki med splošno populacijo še vedno (pre)nizka.
V Sloveniji je bilo letos do 20. novembra 28 okužb z virusom HIV. FOTO: Jarun011/Getty Images
Aids in smrtnost
Do vključno 20. novembra letos je za aidsom v Sloveniji zbolelo pet oseb, dve manj kot lani. Pri vseh je bila okužba s HIV prepoznana šele letos. V obdobju zadnjih desetih let in do 20. novembra letos je za aidsom zbolelo 112 oseb. Najpogostejša indikatorska bolezen ob diagnozi aidsa je bil sindrom propadanja zaradi HIV. Do vključno 20. novembra letos je umrla ena oseba z okužbo s HIV, vendar ne zaradi aidsa, ampak zaradi možganske kapi. Relativno nizka umrljivost zaradi aidsa in relativno nizka obolevnost za aidsom kažeta dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja okužbe s HIV, vključno z najnovejšimi protiretrovirusnimi zdravili.
Do vključno 20. novembra letos je za aidsom v Sloveniji zbolelo pet oseb, dve manj kot lani. Pri vseh je bila okužba s HIV prepoznana šele letos. V obdobju zadnjih desetih let in do 20. novembra letos je za aidsom zbolelo 112 oseb. Najpogostejša indikatorska bolezen ob diagnozi aidsa je bil sindrom propadanja zaradi HIV. Do vključno 20. novembra letos je umrla ena oseba z okužbo s HIV, vendar ne zaradi aidsa, ampak zaradi možganske kapi. Relativno nizka umrljivost zaradi aidsa in relativno nizka obolevnost za aidsom kažeta dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja okužbe s HIV, vključno z najnovejšimi protiretrovirusnimi zdravili.
Pandemija covida-19 nas je naučila marsičesa: med drugim tega, da smo lahko v boju uspešni le, če smo solidarni in polno angažirani na vseh ravneh, poudarjajo na NIJZ: »Na ravni vlad, vseh resorjev, donatorjev, vseh organizacij, voditeljev, civilne družbe … In navsezadnje ima ključno vlogo pri zaustavitvi obeh pandemij vsak posameznik, ki lahko prispeva, da svet postane boljši in varnejši.«
Do vključno 20. novembra je bilo letos NIJZ prijavljenih 28 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, 22 med moškimi in šest med ženskami. Poleg teh sta bila prijavljena še dva primera okužbe s HIV, in sicer sta se osebi leta 2020 začeli zdraviti v Sloveniji, diagnoza pa jima je bila postavljena že prej v tujini. V obdobju zadnjih desetih let (2010–2019) in do 20. novembra letos je bilo v Sloveniji prijavljenih skupno 490 primerov diagnoz okužbe s HIV. Število prijavljenih primerov na leto se je gibalo od 60 leta 2016 do 28 do vključno 20. novembra letos. V zadnjih štirih letih gre opaziti izrazito upadanje števila novih diagnoz, kažejo podatki NIJZ.
V primerjavi z večino držav Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora imamo relativno nizko prijavno incidenco. Po ocenah NIJZ naj bi na začetku leta 2020 v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1000 ljudi s HIV, od katerih naj približno ena petina ne bi vedela, da je okužena.
Kdo naj se testira?
Testiranje na okužbo s HIV v okviru zdravstvenega varstva je najbolj smiselno pri bolnikih z znaki in bolezenskimi težavami, ki kažejo na okužbo s HIV, npr. bolnikih s tuberkulozo, otrocih, rojenih s HIV okuženim materam, pacientih ambulant za spolno prenesene okužbe, osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje (npr. bolniki z drugimi spolno prenesenimi okužbami), osebah, ki si injicirajo droge, in bolnikih z okužbami, ki so povezane z injiciranjem prepovedanih drog (npr. hepatitis C). Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, bi bilo smiselno najmanj enkrat na leto omogočiti testiranje tudi za nekatere druge spolno prenesene okužbe v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Omogočiti ga je treba tudi vsem, ki menijo, da so se izpostavili okužbi.
Testiranje na okužbo s HIV v okviru zdravstvenega varstva je najbolj smiselno pri bolnikih z znaki in bolezenskimi težavami, ki kažejo na okužbo s HIV, npr. bolnikih s tuberkulozo, otrocih, rojenih s HIV okuženim materam, pacientih ambulant za spolno prenesene okužbe, osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje (npr. bolniki z drugimi spolno prenesenimi okužbami), osebah, ki si injicirajo droge, in bolnikih z okužbami, ki so povezane z injiciranjem prepovedanih drog (npr. hepatitis C). Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, bi bilo smiselno najmanj enkrat na leto omogočiti testiranje tudi za nekatere druge spolno prenesene okužbe v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Omogočiti ga je treba tudi vsem, ki menijo, da so se izpostavili okužbi.
Najpomembnejše prednostne naloge zdravstvene stroke ostajajo preprečevanje okužbe s HIV z znanimi učinkovitimi ukrepi kombinirane preventive med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, izboljševanje dostopnosti do testiranja, promocija pogostega testiranja, takojšnje zdravljenje oseb z diagnozo okužbe ter obveščanje partnerjev o izpostavljenosti okužbi, spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vključno s pravilno in dosledno uporabo kondomov med vsem prebivalstvom, v Sloveniji pa je nujno čim prej uvesti tudi presejanje nosečnic na HIV in tako ugotoviti okužbo pri še nerojenem otroku.
