Pica za zajtrk

Priznam, da večkrat zavijam z očmi, kadar kdo razlaga, da je na brezglutenski dieti in kako da je to super in se potem boljše počutiš. Kadar ne gre za zdravstvene razloge, se mi zdi to bolj trend. Seveda se vsakdo, ki je navajen na sendviče, rogljičke in špagete, takoj bolje počuti, ko namesto tega izbira polnovredno hrano. Ampak v večini primerov spremembe v počutju niso posledica pregona glutena, pač pa novih navad in odkritij. Ko ni glutena na jedilniku, ni več (običajnega) kruha in testenin, zato nenadoma ni več ničesar, kar bi jedli. In nato odkritje: poleg pšenice obstajajo še druge žitarice. Nekatere ne vsebujejo glutena. Za zajtrk lahko skuhamo kašo iz prosa, za kosilo riž, stročnice, zelenjavo. Odpre se nova kuhinja, spremenijo se navade, in kmalu se to pozna tudi na počutju. Gluten je velikokrat le razlog za spremembo, kar je odlično, nekaj mora biti, in to ni najslabši način.

Ker imam toliko za povedati o tem, me je seveda doletelo, da sem že dva tedna solidarno na brezglutenskem postu. Poleg glutena je naša kuhinja začasno izločila tudi sladkor, vse oblike sladkorja, tudi tiste bolj zdrave sirupe in podobno. Pravzaprav ni posebne razlike, kuhamo kot po navadi, težave se pokažejo le pri zajtrkih. Pogrešam predvsem kruh in opažam, da sem zelo navezana na ritual sveže pečenega hrustljavega hlebčka iz domače pekarne.


Moji zajtrki, vsekakor pa malice, so pogosto izpeljanke iz kruha. Šment, sem torej odvisnica od glutena? Nič, lotila sem se prosene kaše, že za zajtrk pražila bučke, miksala zelenjavne smutije in sestavljala sendviče iz rezin kumaric, paradižnika in humusa. In ko mi je že skoraj zmanjkalo idej, sem se spomnila na pico. Testo za pico je običajno iz pšenične moke (gluten), posebna brezglutenska moka ni prišla v poštev, zato sem podlago naredila iz polente. Koruza nima glutena. Uporabila sem črni okrogli pekač, kot da je pica čisto običajna. Polento sem skuhala v jušni osnovi, da je imela več okusa, pustila, da se malo ohladi, nato jo z mokrimi rokami poravnala v naoljen pekač. Iz zrelega paradižnika sem skuhala gosto omako, jo prelila po podlagi, nato pa večkrat odprla, zaprla in spet odprla hladilnik, da bi našla zanimive dodatke za na pico, ki se ujemajo s polento, v olje vložene črne olive in velikanske piranske kapre. Popekla sem rezine bučk, da so porjavele po robu.

Zanimivi dodatki bi bili po dolgem razpolovljeni češnjevi paradižniki, sveža bazilika, rukola, pesto ... Pica je bila mimogrede 'pečena' in povsem brezglutenska. Še nikoli nisem jedla pice za zajtrk in moram reči, da sem veliko zamudila. Zabavno je, drugače, kreativno, osvobaja od togih pravil. Ugotavljam, da brezglutenska dieta sploh ni tako slaba, kot imam navado govoriti. Vsakdo bi bil vesel, če bi že za zajtrk jedel pico.