Pijejo že enajstletniki
Skoraj polovica Slovencev čezmerno pije; akciji 40 dni brez alkohola se pridružuje tudi projekt SOPA.
Odpri galerijo
Redki so tisti, ki ne poznajo akcije 40 dni brez alkohola, a žal so redki tudi tisti, ki z resnostjo prisluhnejo opozorilom zdravstvenih strokovnjakov glede tveganja, ki ga prinaša čezmerno pitje. Vsaj po strahotnih podatkih sodeč, ki kažejo, da je denimo v letu 2016 na vsakega prebivalca Slovenije poraba alkoholnih pijač znašala 74,1 litra piva, 41,2 litra vina in 1,8 litra žgane pijače. »Povedano drugače, registrirana poraba je leta 2016 v Sloveniji znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, kar je visoko nad mednarodnim povprečjem. Svetovno povprečje je 6,4 litra, evropsko pa 9,8,« pojasnjuje mag. Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »To vzbuja skrb, ni pa presenetljivo glede na to, da v Sloveniji žal še vedno prevladuje t. i. mokra kultura, za katero so značilni velika dostopnost alkohola, velika toleranca do pitja oziroma opijanja pa tudi posledic pitja, če te niso tragične. V Sloveniji je velika težava tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah še za tretjino povečuje številke, ki nas uvrščajo v sam svetovni vrh.«
A to še ni vse, po podatkih raziskave HBSC o prisotnem pitju alkohola poroča vsak sedmi 11-letnik (14,9 odstotka), med 17-letniki pa večina (86 odstotkov): »Odstotek mladostnikov, ki poročajo o tedenskem pitju, se giblje od 2,5 odstotka med 11-letniki do približno četrtine med 17-letniki (25,9 odstotka), pri čemer so odstotki v večini starostnih skupin pomembno višji pri fantih kot dekletih.«
SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do alkohola se letos že tretjič aktivno pridružuje NIJZ na poti do skupnega cilja: vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi. Akcija 40 dni brez alkohola se bo sklenila 11. aprila, osrednje sporočilo pa je: Za zdravje in zdrave odnose. »V osmih zdravstvenih regijah bomo znova imeli tudi dan brez alkohola, predstavili bomo naše aktivnosti in spregovorili o zdravih življenjskih izbirah,« pojasnjuje mag. Hočevarjeva.
A to še ni vse, po podatkih raziskave HBSC o prisotnem pitju alkohola poroča vsak sedmi 11-letnik (14,9 odstotka), med 17-letniki pa večina (86 odstotkov): »Odstotek mladostnikov, ki poročajo o tedenskem pitju, se giblje od 2,5 odstotka med 11-letniki do približno četrtine med 17-letniki (25,9 odstotka), pri čemer so odstotki v večini starostnih skupin pomembno višji pri fantih kot dekletih.«
Če alkohol okušamo v že tako mladih in nevednih letih, delež Slovenk in Slovencev, ki pijejo čezmerno, ne preseneča. Skoraj polovica se namreč vdaja zelo tveganemu vedenju, posebno pa vzbujajo skrb podatki v skupini od 25 do 34 let, v kateri se od enkrat do trikrat na mesec, pa tudi pogosteje, opija kar 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk. »Po nekoliko starejših podatkih je v Sloveniji pri 11 odstotkih odraslih razvit sindrom odvisnosti od alkohola,« nadaljuje mag. Hočevarjeva. »Odstotek je verjetno podcenjen, a vseeno skrb vzbujajoč glede na to, da sindrom odvisnosti škodljivo učinkuje tudi na odnose in življenje v družini osebe, ki ima težave z alkoholom.« Premalo se zavedamo, da je pitje alkohola povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami, vse prej ko zanemarljivi pa so zdravstveni stroški, vsako leto namreč znašajo 147 milijonov evrov: »Če temu prištejemo še druge posledice pitja alkohola, kot so prometne nesreče, nasilje v družini, kazniva dejanja, se številka poveča na osupljivih 228 milijonov evrov na leto. S trošarinami od prodaje alkohola pa dobimo v državno blagajno približno 109 milijonov.«
SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do alkohola se letos že tretjič aktivno pridružuje NIJZ na poti do skupnega cilja: vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi. Akcija 40 dni brez alkohola se bo sklenila 11. aprila, osrednje sporočilo pa je: Za zdravje in zdrave odnose. »V osmih zdravstvenih regijah bomo znova imeli tudi dan brez alkohola, predstavili bomo naše aktivnosti in spregovorili o zdravih življenjskih izbirah,« pojasnjuje mag. Hočevarjeva.