ZDRAVA ZELENJAVA
Pikantna vrtnina okusna tudi surova
Por običajno kuhamo ali dušimo; uporabna je cela rastlina, zeleni deli imajo nekoliko ostrejši in bolj izrazit okus.
Odpri galerijo
Por je izjemno priljubljena vrtnina, ki raste skoraj po vsem svetu. Poznale so ga že stare civilizacije, stari Rimljani in Grki ter Etruščani, ki pa so ga uporabljali predvsem v zdravilne namene. Glede na pozitivne učinke, ki jih ima na naš organizem, je še bolj priporočljivo, da ga uvrstimo na vsakdanji jedilnik.
Danes poznamo poletno-jesenske in prezimne sorte, tako da ga imamo na voljo vse leto, zelo dobro uspeva tudi na naših vrtovih. Sorte se razlikujejo po videzu, zimske so krajše in debelejše, poletne vitkejše. Spada med lukovke oziroma čebulnice, torej je v sorodu s čebulo in česnom. Odlikuje ga nekoliko pikanten okus, ki spominja na čebulo, vendar je blažji.
V kulinariki je široko uporaben, pripravimo ga kot glavno jed ali prilogo. Uporabna je cela rastlina, tako spodnji, stebelni del, ki je svetlo rumenkaste barve, kot temno zeleni listi – ti imajo izrazitejši okus, so pa tudi trši, tako da jih je treba nekoliko dlje kuhati.
Pred uporabo ga dobro očistimo, saj se med plastmi pogosto skriva umazanija, zemlja, listje ali trava. Običajno ga narežemo na kolobarje in ga dušimo ali kuhamo. Ker je hitro pripravljen, je zelo uporaben v sodobni kuhinji, ko moramo pogosto pripraviti kosilo v pol ure. Porova juha ali omaka nam ne bosta vzeli niti toliko časa. Očiščen in narezan por stresemo v lonec, dodamo na majhne kocke narezan krompir ali dva, zalijemo z vodo, začinimo in skuhamo do mehkega. Pretlačimo s paličnim mešalnikom, po želji dodamo smetano in že lahko postrežemo okusno in nasitno juho.
Zelo hitro pripravimo tudi omako, le da v tem primeru por dušimo na olju, pri pripravi pa izpustimo krompir. Zaradi prijetnega in izrazitega okusa, ki se s kuhanjem sicer omili, ne potrebuje veliko začimb, se pa z njim lepo ujamejo kumina, timijan in peteršilj. Če se nam zdi okus preveč izrazit, por pred pripravo na hitro blanširamo. Prav tako ga prevremo, kadar pripravljamo porovo pito ali zavitek, če so zeleni deli zelo trdi, jih porabimo za juho. Por dobro dopolni mesne jedi, omako ponudimo kot prilogo k pečenki, lahko pa ga uporabimo namesto čebule, ko pripravljamo dušene zrezke. Komur je všeč malce ostrejši okus, ga lahko uživa tudi presno, v solati ali kot dodatek sendviču.
Danes poznamo poletno-jesenske in prezimne sorte, tako da ga imamo na voljo vse leto, zelo dobro uspeva tudi na naših vrtovih. Sorte se razlikujejo po videzu, zimske so krajše in debelejše, poletne vitkejše. Spada med lukovke oziroma čebulnice, torej je v sorodu s čebulo in česnom. Odlikuje ga nekoliko pikanten okus, ki spominja na čebulo, vendar je blažji.
Uporabimo ga lahko namesto čebule.
V kulinariki je široko uporaben, pripravimo ga kot glavno jed ali prilogo. Uporabna je cela rastlina, tako spodnji, stebelni del, ki je svetlo rumenkaste barve, kot temno zeleni listi – ti imajo izrazitejši okus, so pa tudi trši, tako da jih je treba nekoliko dlje kuhati.
Pred uporabo ga dobro očistimo, saj se med plastmi pogosto skriva umazanija, zemlja, listje ali trava. Običajno ga narežemo na kolobarje in ga dušimo ali kuhamo. Ker je hitro pripravljen, je zelo uporaben v sodobni kuhinji, ko moramo pogosto pripraviti kosilo v pol ure. Porova juha ali omaka nam ne bosta vzeli niti toliko časa. Očiščen in narezan por stresemo v lonec, dodamo na majhne kocke narezan krompir ali dva, zalijemo z vodo, začinimo in skuhamo do mehkega. Pretlačimo s paličnim mešalnikom, po želji dodamo smetano in že lahko postrežemo okusno in nasitno juho.
Zelo hitro pripravimo tudi omako, le da v tem primeru por dušimo na olju, pri pripravi pa izpustimo krompir. Zaradi prijetnega in izrazitega okusa, ki se s kuhanjem sicer omili, ne potrebuje veliko začimb, se pa z njim lepo ujamejo kumina, timijan in peteršilj. Če se nam zdi okus preveč izrazit, por pred pripravo na hitro blanširamo. Prav tako ga prevremo, kadar pripravljamo porovo pito ali zavitek, če so zeleni deli zelo trdi, jih porabimo za juho. Por dobro dopolni mesne jedi, omako ponudimo kot prilogo k pečenki, lahko pa ga uporabimo namesto čebule, ko pripravljamo dušene zrezke. Komur je všeč malce ostrejši okus, ga lahko uživa tudi presno, v solati ali kot dodatek sendviču.