BRINOVE JAGODE
Pikantne jagode so drobni storži
Brinove jagode imajo zelo močan, pikanten okus, zato jih odmerjamo previdno, da v jedi ne prevladajo; uporabljamo posušene, cele ali mlete.
Odpri galerijo
Brinove jagode so ena od začimb, ki spadajo v vsako kuhinjo, čeprav jih uporabljamo le v izbranih jedeh, pa še to z občutkom. Imajo namreč tako močan okus, ki je še pikanten povrhu, da hitro zasenčijo preostale okuse v jedi, česar pa si prav gotovo ne želimo. Nekaj zrnc na lonec ali večji kos mesa bo več kot dovolj.
Navadni brin uspeva po vsej Evropi pa tudi drugod po svetu, raste na primer v Severni Ameriki in Severni Aziji. Raste v obliki grma, vzgojimo pa ga lahko tudi kot drevo, ki zraste do deset metrov v višino, spada v družino cipresovk. Sveže jagode, ki so pravzaprav drobni storži, so najprej zelene barve, ta se potem spremeni v nebesno modro in slednjič v temno modro. Ker pa je uveljavljeno ime jagode, bomo tudi mi uporabljali ta izraz.
V kulinariki običajno uporabljamo posušene, kupimo lahko cele ali zmlete. Drobimo jih lahko tudi sami, pred uporabo.
Brinove jagode, ki po videzu, če pogledamo na hitro, nekoliko spominjajo na poper, dodajamo enolončnicam, golažem in mesnim omakam pa tudi zelenjavnim jedem, na primer dušenemu rdečemu in kislemu zelju. Obvezne so v divjačinskih jedeh, na primer srninem golažu ali pečenem mesu divje svinje, z njimi začinimo govedino, raco, jagnjetino. Dodamo jih neposredno v jed med kuhanjem, lahko pa že v marinado, če meso pripravljamo na tak način. Ljubitelji izbranih žganih pijač vedo, da brinove jagode dajejo okus tudi dvema znanima pijačama, brinjevcu in džinu. Razlikujeta se tako po okusu kot načinu priprave.
Džin je žitno žganje, ki mu okus dajejo različna zelišča, namočena v njem, med njimi tudi brinove jagode. Brinjevec pa je narejen le iz slednjih. Ker za liter pijače potrebujemo okoli osem kilogramov jagod, je temu primerno drag, med poznavalci pa nadvse cenjen.
Uporabljajo se tudi v zdravilstvu, že stari Grki pa so ugotovili, da ugodno vplivajo na počutje in moč športnikov. V zdravilne namene brin uživamo kot čaj, tudi v kombinaciji z nekaterimi zelišči. Skupaj s koprivo in rmanom pospešuje presnovo, sicer pa ima tudi antiseptični učinek.
Navadni brin uspeva po vsej Evropi pa tudi drugod po svetu, raste na primer v Severni Ameriki in Severni Aziji. Raste v obliki grma, vzgojimo pa ga lahko tudi kot drevo, ki zraste do deset metrov v višino, spada v družino cipresovk. Sveže jagode, ki so pravzaprav drobni storži, so najprej zelene barve, ta se potem spremeni v nebesno modro in slednjič v temno modro. Ker pa je uveljavljeno ime jagode, bomo tudi mi uporabljali ta izraz.
V kulinariki običajno uporabljamo posušene, kupimo lahko cele ali zmlete. Drobimo jih lahko tudi sami, pred uporabo.
Brinove jagode, ki po videzu, če pogledamo na hitro, nekoliko spominjajo na poper, dodajamo enolončnicam, golažem in mesnim omakam pa tudi zelenjavnim jedem, na primer dušenemu rdečemu in kislemu zelju. Obvezne so v divjačinskih jedeh, na primer srninem golažu ali pečenem mesu divje svinje, z njimi začinimo govedino, raco, jagnjetino. Dodamo jih neposredno v jed med kuhanjem, lahko pa že v marinado, če meso pripravljamo na tak način. Ljubitelji izbranih žganih pijač vedo, da brinove jagode dajejo okus tudi dvema znanima pijačama, brinjevcu in džinu. Razlikujeta se tako po okusu kot načinu priprave.
Najdemo jih v vseh evropskih kuhinjah pa tudi drugod, uporabljajo jih na primer v Indiji.
Džin je žitno žganje, ki mu okus dajejo različna zelišča, namočena v njem, med njimi tudi brinove jagode. Brinjevec pa je narejen le iz slednjih. Ker za liter pijače potrebujemo okoli osem kilogramov jagod, je temu primerno drag, med poznavalci pa nadvse cenjen.
Uporabljajo se tudi v zdravilstvu, že stari Grki pa so ugotovili, da ugodno vplivajo na počutje in moč športnikov. V zdravilne namene brin uživamo kot čaj, tudi v kombinaciji z nekaterimi zelišči. Skupaj s koprivo in rmanom pospešuje presnovo, sicer pa ima tudi antiseptični učinek.