KANDIRANO SADJE
Pisani bombončki iz sadja
Z njimi potešimo potrebo po sladkem, dodajamo jih v kolače, podajo se tudi k slanim jedem, na primer divjačini ali svinjini.
Odpri galerijo
Vselej izberemo agrume iz ekološke pridelave. FOTO: Hiddencatch/Getty Images
Kandirano sadje ni pogruntavščina novodobnih kuharjev, gre za postopek konzerviranja s sladkorjem, ki so ga s pridom uporabljali že v starih civilizacijah. Ko še ni bilo hladilnikov in zamrzovalnikov, je bil to eden od načinov shranjevanja sadja, da se ne bi pokvarilo. Pozneje so Arabci začeli pripravljati kandirano sadje kot slaščice, od njih pa so recepture prevzeli tudi Evropejci.
Kandirano sadje danes pripravljajo tudi industrijsko in ga lahko kupimo v tako rekoč vseh trgovinah z živili. Če smo dovolj vztrajni in imamo čas, pa se lahko v pripravi preizkusimo tudi sami. Ni preveč zapleteno, bolj dolgotrajno, potrebujemo pa zgolj sadje, sladkor in vodo. Kandiramo lahko različne vrste sadja, najpogosteje pa se v sladkornem sirupu znajdejo koščki ananasa, datlji, češnje in agrumi, tako sočna sredica kot lupina, priljubljen je tudi ingver.
Še posebno je pomembno, da uporabimo plodove iz ekološke pridelave, saj lupine nikoli ne moremo dovolj dobro sprati, da bi povsem odstranili strupene kemikalije, s katerimi so bili obdelani.
Načinov kandiranja je ničkoliko, osnovni recept pa je zelo preprost, predolga ni niti priprava, ki lahko sicer traja od več ur do tudi nekaj dni. Sadje dobro očistimo, po potrebi olupimo in narežemo na enakomerne koščke. Če niso preveliki, kandiramo cele, na primer češnje. Agrume narežemo na rezine, njihove lupine pa na ozke trakove.
Kandirano sadje uživamo kot bombone oziroma sladki prigrizek, lahko pa ga dodajamo različnim predvsem sladkim jedem, pogosto se znajde na prazničnih jedilnikih, na primer v italijanskem kruhu panettone, različnih kolačih, sadnem kruhu in pecivih iz biskvita. Pogost je v arabskih sladicah, najdemo ga v sladkem turškem medu, ki je narejen iz segretega medu in sladkega snega beljakov, v maso pa so vmešani praženi oreški in kandirano sadje.
Zmes je obložena z jedilnim papirjem iz škroba, uživamo pa jo ohlajeno. A tudi v slanih jedeh se znajde kandirano sadje, zanimiva je kombinacija z mesom, lepo se poda na primer k svinjini ali divjačini, podobno kot marmelada.
Barvite pregrehe FOTO: Dmitr1ch/Getty Images
Še posebno je pomembno, da uporabimo plodove iz ekološke pridelave, saj lupine nikoli ne moremo dovolj dobro sprati, da bi povsem odstranili strupene kemikalije, s katerimi so bili obdelani.
Načinov kandiranja je ničkoliko, osnovni recept pa je zelo preprost, predolga ni niti priprava, ki lahko sicer traja od več ur do tudi nekaj dni. Sadje dobro očistimo, po potrebi olupimo in narežemo na enakomerne koščke. Če niso preveliki, kandiramo cele, na primer češnje. Agrume narežemo na rezine, njihove lupine pa na ozke trakove.
Kandiranje je starodavni postopek konzerviranja s sladkorjem.
Kandirano sadje uživamo kot bombone oziroma sladki prigrizek, lahko pa ga dodajamo različnim predvsem sladkim jedem, pogosto se znajde na prazničnih jedilnikih, na primer v italijanskem kruhu panettone, različnih kolačih, sadnem kruhu in pecivih iz biskvita. Pogost je v arabskih sladicah, najdemo ga v sladkem turškem medu, ki je narejen iz segretega medu in sladkega snega beljakov, v maso pa so vmešani praženi oreški in kandirano sadje.
Zmes je obložena z jedilnim papirjem iz škroba, uživamo pa jo ohlajeno. A tudi v slanih jedeh se znajde kandirano sadje, zanimiva je kombinacija z mesom, lepo se poda na primer k svinjini ali divjačini, podobno kot marmelada.
