PIVO
Pivo iz domače kuhinje
Ena najbolj priljubljenih in razširjenih alkoholnih pijač na svetu ima več tisočletij staro in pestro zgodovino, tudi Slovenci jo radi pijemo in varimo.
Odpri galerijo
Pivoljubcu je težko izbrati.
Eden zadnjih toplih večerov v priljubljenem lokalu v središču Ljubljane, ki slovi po velikem naboru najrazličnejših vrst piva. K mizi sede večja družba, natakarica prijazno vpraša prvega med gosti, kaj bi popil. »Pivo,« pravi možakar srednjih let. Mladenka prijazno sprašuje, ali želi točeno ali v steklenici, svetlo, temno, filtrirano ali pač ne, pšenično ali ječmenovo ali nemara brezglutensko, potem našteje nekaj domačih in tujih znamk.
Možak jo vsaj na videz pozorno posluša, in ko gospodična neha naštevati, stoično pravi: »Pivo, prosim.« Gospod iz prigode pač spada v generacijo, ki je svoje prvo pivo popila, ko sta se pri nas dobili zgolj dve vrsti oziroma znamki, in se je navadil pač na eno od teh, in zanj je današnja ponudba preprosto prevelika, saj v zadnjih letih pri nas res doživlja pravi razcvet.
Pivo je v svetu izjemno razširjeno, saj ga varijo na vseh celinah. Velja pa za eno najstarejših alkoholnih pijač, saj je prvi znani recept za varjenje star kar 6000 let. Najstarejša pivovarna, kjer še danes varijo pivo, pa je kje drugje kot na Bavarskem, kjer so, takrat je bil to samostan, začeli proizvodnjo pred skoraj tisoč leti.
Brezštevilne vrste piva, ki jih je več kot 20.000, so razdeljene v 180 kategorij oziroma stilov, tako da je vse nemogoče zapisati. Osnovna delitev je na ale in ležak, ki se razlikujeta po načinu vretja. Za ale se uporabljajo kvasovke zgornjega vrenja, kar pomeni, da poteka pri temperaturi od 15 do 24 stopinj, traja od pet do deset dni, za lager pa se uporabljajo kvasovke spodnjega vrenja in poteka počasneje in pri nižjih temperaturah, od sedem do deset stopinj.
Sicer pa obstajajo številne klasifikacije piva, ki temeljijo na določenih značilnostih, na primer barva, okus, stopnja alkohola oziroma moč, metoda proizvodnje, recept in drugo. Pomembne so osnovne sestavine, poleg pšenice, ječmena ali drugega žita je lahko tudi ajda. Ta postaja popularna zadnja leta, ko je vse več alergij na gluten. Proizvajalci se poskušajo tudi v varjenju piv iz koruze, prosa, krompirjevega škroba ali soje, vendar je med brezglutenskimi najboljše gotovo ajdovo.
Nekateri navdušenci se preizkušajo v varjenju v domači kuhinji, za kar je v specializiranih trgovinah mogoče kupiti tudi posebno opremo, vrelnike, pribor za polnjenje in tudi sladni ekstrakt, priloženi so seveda še recepti.
Osnovna surovina za večino piv sta pšenica in hmelj. Ter seveda voda. FOTOGRAFIJi: Guliver/Getty Images
Možak jo vsaj na videz pozorno posluša, in ko gospodična neha naštevati, stoično pravi: »Pivo, prosim.« Gospod iz prigode pač spada v generacijo, ki je svoje prvo pivo popila, ko sta se pri nas dobili zgolj dve vrsti oziroma znamki, in se je navadil pač na eno od teh, in zanj je današnja ponudba preprosto prevelika, saj v zadnjih letih pri nas res doživlja pravi razcvet.
Pivo je v svetu izjemno razširjeno, saj ga varijo na vseh celinah. Velja pa za eno najstarejših alkoholnih pijač, saj je prvi znani recept za varjenje star kar 6000 let. Najstarejša pivovarna, kjer še danes varijo pivo, pa je kje drugje kot na Bavarskem, kjer so, takrat je bil to samostan, začeli proizvodnjo pred skoraj tisoč leti.
V najstarejši še delujoči pivovarni ga varijo že skoraj 1000 let.
Brezštevilne vrste piva, ki jih je več kot 20.000, so razdeljene v 180 kategorij oziroma stilov, tako da je vse nemogoče zapisati. Osnovna delitev je na ale in ležak, ki se razlikujeta po načinu vretja. Za ale se uporabljajo kvasovke zgornjega vrenja, kar pomeni, da poteka pri temperaturi od 15 do 24 stopinj, traja od pet do deset dni, za lager pa se uporabljajo kvasovke spodnjega vrenja in poteka počasneje in pri nižjih temperaturah, od sedem do deset stopinj.
Tudi v trgovinah je izbira neskončna.
Sicer pa obstajajo številne klasifikacije piva, ki temeljijo na določenih značilnostih, na primer barva, okus, stopnja alkohola oziroma moč, metoda proizvodnje, recept in drugo. Pomembne so osnovne sestavine, poleg pšenice, ječmena ali drugega žita je lahko tudi ajda. Ta postaja popularna zadnja leta, ko je vse več alergij na gluten. Proizvajalci se poskušajo tudi v varjenju piv iz koruze, prosa, krompirjevega škroba ali soje, vendar je med brezglutenskimi najboljše gotovo ajdovo.
Velja za eno najstarejših alkoholnih pijač.
Nekateri navdušenci se preizkušajo v varjenju v domači kuhinji, za kar je v specializiranih trgovinah mogoče kupiti tudi posebno opremo, vrelnike, pribor za polnjenje in tudi sladni ekstrakt, priloženi so seveda še recepti.
