TOLŠČAK
Plevel na poletnem krožniku
Ni vse, česar nismo sami posadili, odveč, neužitno ali vrtu celo v nadlego; med samoniklimi rastlinami kraljuje tolščak, najokusnejši med pleveli.
Odpri galerijo
Prihajamo v obdobje, ko vrt ponuja obilo zelenjave, kljub temu pa ne gre zanemariti divjerastočih rastlin, ki jih lahko s pridom uporabimo v kuhinji. Med njimi je nekaj takšnih, ki rastejo na vrtu in se vrtnarji z njimi borijo kot s pleveli, na primer navadna zvezdica in tolščak. A tudi v teh rastlinah najdemo razkošje okusov, potrebujemo samo klik v glavi, da bi jedli nekaj, kar je, tako so nas učili, na vrtu odveč in v nadlego.
Če nam uspe premagati predsodke, bo tolščak gotovo večkrat na jedilniku, najbolje kar surov. Zmanjkalo ga zagotovo ne bo nikoli, saj je izjemno trdoživa in tudi agresivna rastlina, ki se hitro razrašča, ne da bi jo k temu kaj spodbujali. Navadni tolščak je enoletnica, ki jo lahko režemo vse poletje in se sproti obrašča, do živega mu ne prideta ne vročina niti suša. Sočne liste in stebla rahlo kiselkastega, limonastega in slanega okusa uživamo na različne načine. Lahko ga pripravimo v solati, kot špinačo ali dodamo k različnim omakam.
Mlade nežne listke le operemo in po želji nasekljamo ter potresemo po solati ali kuhani jedi, dodamo jih tudi v sendviče. Je izjemno sočen in osvežilen, zato bo popestril marsikatero jed. Liste tolščaka lahko soparimo, na hitro prevremo ali popečemo oziroma dušimo. Pripravimo ga kot prilogo, tako kot na primer špinačo ali blitvo, svežega pa zmeljemo ali stolčemo v pesto, kot iz bazilike. Dobro se ujame s peteršiljem, v pesto pa dodamo seveda tudi česen in pinjole ali druge oreščke. Tolščak je uporaben tudi za zgoščevanje omak in juh, saj vsebuje veliko pektina, zaradi česar po približno petnajstih minutah sprosti sluzi. Zaradi te lastnosti iz njega pripravljamo čaj, ki blagodejno vpliva na prebavo.
Je ne le okusen, temveč tudi izjemno koristen in zato v sodobni kuhinji še bolj zaželen. Vsebuje namreč maščobe omega 3, vitamina C in E, antioksidante ter kalcij, kalij, mangan in železo. Krepi srčno-žilni sistem, znižuje krvni tlak, preprečuje nastajanje strdkov v krvi in še kaj, zato ga je tudi po tej plati dobro uvrstiti na jedilnik. Razlogov, da ga poskusimo, je več kot dovolj. Sicer pa na vrtu gojimo tudi okrasne vrste tolščaka, ki razveseljujejo s pisanim cvetjem.
Če nam uspe premagati predsodke, bo tolščak gotovo večkrat na jedilniku, najbolje kar surov. Zmanjkalo ga zagotovo ne bo nikoli, saj je izjemno trdoživa in tudi agresivna rastlina, ki se hitro razrašča, ne da bi jo k temu kaj spodbujali. Navadni tolščak je enoletnica, ki jo lahko režemo vse poletje in se sproti obrašča, do živega mu ne prideta ne vročina niti suša. Sočne liste in stebla rahlo kiselkastega, limonastega in slanega okusa uživamo na različne načine. Lahko ga pripravimo v solati, kot špinačo ali dodamo k različnim omakam.
Mlade nežne listke le operemo in po želji nasekljamo ter potresemo po solati ali kuhani jedi, dodamo jih tudi v sendviče. Je izjemno sočen in osvežilen, zato bo popestril marsikatero jed. Liste tolščaka lahko soparimo, na hitro prevremo ali popečemo oziroma dušimo. Pripravimo ga kot prilogo, tako kot na primer špinačo ali blitvo, svežega pa zmeljemo ali stolčemo v pesto, kot iz bazilike. Dobro se ujame s peteršiljem, v pesto pa dodamo seveda tudi česen in pinjole ali druge oreščke. Tolščak je uporaben tudi za zgoščevanje omak in juh, saj vsebuje veliko pektina, zaradi česar po približno petnajstih minutah sprosti sluzi. Zaradi te lastnosti iz njega pripravljamo čaj, ki blagodejno vpliva na prebavo.
Liste tolščaka lahko tudi soparimo ali na hitro popečemo.
Je ne le okusen, temveč tudi izjemno koristen in zato v sodobni kuhinji še bolj zaželen. Vsebuje namreč maščobe omega 3, vitamina C in E, antioksidante ter kalcij, kalij, mangan in železo. Krepi srčno-žilni sistem, znižuje krvni tlak, preprečuje nastajanje strdkov v krvi in še kaj, zato ga je tudi po tej plati dobro uvrstiti na jedilnik. Razlogov, da ga poskusimo, je več kot dovolj. Sicer pa na vrtu gojimo tudi okrasne vrste tolščaka, ki razveseljujejo s pisanim cvetjem.