Pljučnico je treba preležati

Resda je vsa zdravstvena pozornost zdaj usmerjena v obvladovanje pandemije covida-19, a bolj ko korakamo proti zimi, več obolenj, značilnih za obdobje nižjih temperatur in zadrževanje v slabo prezračenih zaprtih prostorih, nas ogroža. Med njimi tudi pljučnica, ki se razvije dokaj hitro in lahko doleti ljudi vseh starosti. Tveganje je sicer večje pri otrocih, mlajših od dveh let, in starejših ljudeh ter pri tistih s kroničnimi boleznimi in oslabljenim imunskim sistemom.

»Pljučnica je nevarna bolezen, a večina ljudi, ki ima dober imunski sistem in je sicer zdrava, jo preboli brez zapletov. Gre za infekcijsko vnetje, ki lahko prizadene celotna pljuča ali le del,« svarijo strokovnjaki iz Medicinskega centra Barsos. »Več mož­nosti, da se okužimo, je v krajih, kjer se zadržuje veliko ljudi, na primer v šolah, vrtcih in domovih za starejše občane. Poznamo virusno, bakterijsko in atipično pljučnico. Te tri oblike se ločijo glede na glavne povzročitelje: bakterije, viruse in glive.«
 

Zdravnik jo hitro sliši

Znaki virusne pljučnice so slabo počutje in mišična oslabelost, oteženo dihanje, suh kašelj in rahlo zvišana telesna temperatura. Bakterijska pljučnica pa ima izrazitejše simptome, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, kašelj z gnojnim izcedkom ali brez, oteženo dihanje, bolečine v prsih, ki se običajno stopnjujejo ob globokem vdihu, zadihanost brez telesnega napora, pojasnjujejo v Barsosu, od tipa pa je odvisno tudi zdravljenje: »Tipično bakterijsko pljučnico družinski zdravnik hitro sliši, zato za uvedbo zdravil včasih niti ne potrebuje laboratorijske preiskave. Drugače je pri atipični pljučnici, s slušalkami jo je mogoče tudi spregledati. Atipična pljučnica se rada skrije tudi v krvi.


Vnetni protein CRP je pri tipični pljučnici vedno zvišan, torej višji od 100 mg/l, pri atipični pa največkrat podoben virusnim okužbam, torej manj kot 100 mg/l. Prav tako je manj izrazito povečanje levkocitov. Osnovna diagnostična preiskava je rentgensko slikanje pljuč, kjer se obe vrsti pljučnice jasno vidita. Včasih nas rentgenska slika prav preseneti, saj pogosto vidimo še več zasenčenih predelov pljuč, kot bi jih pričakovali, ker jih med kliničnim pregledom ne zaznamo.«
 

Redno prezračevanje

Da ne zbolimo za pljučnico, lahko veliko naredimo sami, še poudarjajo: »V prvi vrsti je pomembna zdrava in z vitamini ter beljakovinami bogata hrana, uživamo veliko sadja in zelenjave ter pijemo dovolj tekočine. Zdrav življenjski slog in redna telesna aktivnost bosta okrepila naš imunski sistem, da bomo tako bolj odporni proti virusom in bakterijam. Ključnega pomena je tudi higiena bivalnega in delovnega okolja – redno prezračevanje in vlaženje zraka sta na vrhu seznama.

Poleg zdravega načina življenja pa lahko okužbo preprečimo tudi tako, da skrbimo za higieno rok in jih redno umivamo z milom in toplo vodo, po potrebi uporabimo tudi razkužilo. Izogibamo se kajenju, nosimo maske, kadar menimo, da je nevarnost za okužbo povečana. Izogibamo se zaprtim prostorom z veliko ljudmi. Priporočljivo je tudi cepljenje.«


Pljučnica se načeloma ne ponavlja, a če je ne preležimo in pozdravimo do konca, se lahko ponovi, še polagajo na srce pri Barsosu in pojasnjujejo, da so virusne pljučnice nekoliko bolj nalezljive od bakterijskih: »Dejstvo je, da človek lahko vdihne tudi lastne bakterije in viruse, ki so v nosu oziroma grlu, kar pomeni, da gre za samookužbo. Ni torej nujno, da dobimo pljučnico od druge osebe. Možnosti zanjo pa je vsekakor več, če nimamo dobrega imunskega sistema in se bakterije ter virusi začnejo razmnoževati v pljučih.«