Pnevmokokne okužbe so lahko smrtne

Pozimi je več nalezljivih bolezni dihal, ki bi jih lahko učinkovito preprečevali s cepljenjem. Letos je občutno v porastu gripa, ljudje pa zbolevajo tudi za boleznimi, ki jih povzročajo pnevmokoki. Zaradi bakterij, ki povzročajo pnevmokokne okužbe, nastanejo razna vnetja tako pri otrocih kot odraslih in lahko povzročijo hude zaplete, je na nedavnem dogodku o zaščiti s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam pri odraslih, ki ga je organizirala Sekcija za preventivo Slovenskega zdravniškega društva, povedala specialistka epidemiologije prim. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. med. »Ozaveščanje o vseživljenjski zaščiti s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam pri odraslih, ki so lahko zelo hude, je še kako pomembno, saj bi tako lahko preprečili številne zaplete, ki jih pnevmokokne okužbe lahko povzročijo. Pri otrocih je najpogostejša okužba vnetje srednjega ušesa, pri odraslih pljučnica. Pnevmokoki pa povzročajo še okužbo krvi (bakteriemija, sepsa) in vnetje možganskih ovojnic oziroma meningitis, ki so lahko precej hude in se lahko končajo tudi s smrtjo.«

Omejitev za cepljenje ni

Pojavnost hudih pnevmokoknih okužb je poleg Slovenije visoka še v Skandinaviji in na Nizozemskem, vendar se je tam kot v drugih evropskih državah z uvedbo rednega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam stopnja okužb že zelo znižala. Pri nas je pri otrocih precepljenost do 60-odstotna, pri odraslih manj kot 10-odstotna. »Pnevmokokne okužbe spremljamo od leta 1993, cepljenje pa smo uvedli leta 2015, vendar imamo po dveh letih še vedno najvišjo pojavnost teh okužb,« je dejala specialistka mikrobiologije dr. Metka Paragi in dodala, da cepimo s 13-valentnim in 23-valentnim cepivom. »Omejitev za cepljenje ni, najprej cepimo s 13-, po osmih tednih pa še s 23-valentnim cepivom. Po 65. letu zadostuje enkratno cepljenje, mlajšim odraslim pa se svetuje cepljenje na vsakih pet let.« Koristi še srčno-žilnim bolnikom, diabetikom, bolnikom s KOPB in astmo, onkološkim in hematološkim bolnikom, bolnikom na dializi in tistim s stanji, ki slabijo imunski sistem, kadilcem in alkoholikom.

Nevarna pnevmokokna pljučnica

Pnevmokoki se med ljudmi prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo s kihanjem in kašljanjem, tveganje za bolezni pa se poveča ob zmanjšani obrambi organizma, zaradi kroničnih bolezni ali predhodne virusne okužbe dihal, pravi specialistka infektologije doc. dr. Mateja Logar, dr. med., in dodaja, da ločimo več kot 90 serotipov pnevmokoknih okužb; najpogosteje zbolevajo otroci do 5. leta starosti in starejši po 65. letu.

»Simptomi, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so kašljanje, visoka temperatura in bolečina v predelu pljuč. Povprečno trajanje hospitalizacije je deset dni, okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev, za kar 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna.« Kako nevarna je, priča dejstvo, da v Evropi za njo vsak dan zboli približno 9000 ljudi.

»Cepljenje proti pnevmokokom v odrasli dobi je vsekakor priporočljivo in smiselno, saj z njim pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni, ki jo povzročajo, zlasti pljučnice, ki ima za posledico resne zaplete, pri otrocih pa meningitis,« je povedala specialistka družinske medicine doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. Dodala je še, da je pri ozaveščanju o koristih cepljenja proti pnevmokoknim okužbam še kako pomembna vloga družinskega zdravnika in njegovo osebno stališče do cepljenja. »Zavedanje o odgovornosti, ki jo imamo zdravstveni delavci pri cepljenju, je zelo pomembno pri tem, kako spremeniti stališča do cepljenja.«