Po česnu diši za sveže pomladne jedi
Čemaž je ena najbolj priljubljenih divjerastočih rastlin pri nas, ljubitelj vedo, da je marec pravi čas za nabiranje, a previdno, da ga ne zamenjamo s katero od strupenih rastlin.
Odpri galerijo
Spomladi se veselimo sveže zelenjave, ki bo začela rasti na vrtu, hkrati pa narava vabi, da nabiramo tudi divjerastoče užitne rastline. Pri nas je po priljubljenosti vsekakor na prvem mestu regrat, v zadnjih letih pa se mu pridružuje čemaž. Pravimo mu tudi divji česen, ne zaman, saj tako po okusu kot po vonju spominja na to priljubljeno zdravo vrtnino. Medtem ko regrat nabiramo na travnikih, rastišča čemaža najdemo v listnatih gozdovih, predvsem hrastovih in bukovih, pri nas ga je denimo veliko na Dolenjskem v Krakovskem gozdu. Sicer pa čemaž uspeva po vsej Evropi in Aziji, kot trajno čebulnico ga lahko uspešno gojimo tudi na domačem vrtu. Iz čebulice v zemlji požene dva dolga, suličasta lista in eno golo steblo, na katerem se razvijejo snežno beli zvezdasti cvetovi. Listje odžene že marca in aprila, rastlina, ki zraste do 40 centimetrov visoko, pa cveti nekoliko pozneje, maja in junija.
Nikakor ne moremo mimo omembe podobnosti z nekaterimi strupenimi rastlinami, ki so lahko tudi smrtno nevarne. Podobne podolgovate liste imajo šmarnica, čmerika in jesenski podlesek. Podroben pogled sicer razkriva razlike, poleg tega ima čemaž specifičen vonj, vendar lahko nepozorno oko rastline tudi zamenja. Če nismo prepričani, se nabiranju raje odpovejmo, saj je pomota lahko celo usodna. Žal se pri nas vsako leto zastrupi nekaj ljudi, zato je treba ob kakršnih koli prebavnih težavah po zaužitju čemaža nemudoma k zdravniku. Letos velja še posebno opozorilo pred tveganim početjem, saj so bolnišnice že tako preobremenjene zaradi širjenja novega koronavirusa!
Tudi sicer čemaž uživajmo v zmernih količinah, zlasti svežega, saj ima zelo močan okus in lahko vzdraži prebavila. Z vonjem je podobno kot pri navadnem česnu, ne jejmo ga, ko se odpravljamo med ljudi, saj je vonj po česnu za večino neprijeten in odbijajoč. Da bo lažje prebavljiv, ga uživajmo skupaj z maščobami, idealna jed je pesto, v katerem zmešamo drobno sesekljan čemaž in kakovostno olje, najbolje oljčno. Po drugi strani je koristno, če ga dodajamo mastnim jedem, na primer žličko pesta k pečenim rebrom ali mastni pečenki, saj pospešuje prebavo maščobe. Sveži namaz ali pesto iz čemaža bo v hladilniku ostal dober nekaj dni, lahko pa ga naredimo tudi na zalogo – v tem primeru ga spravimo v kozarce za vlaganje in res dobro zapremo ter hranimo v hladnem in suhem prostoru.
Nikakor ne moremo mimo omembe podobnosti z nekaterimi strupenimi rastlinami, ki so lahko tudi smrtno nevarne. Podobne podolgovate liste imajo šmarnica, čmerika in jesenski podlesek. Podroben pogled sicer razkriva razlike, poleg tega ima čemaž specifičen vonj, vendar lahko nepozorno oko rastline tudi zamenja. Če nismo prepričani, se nabiranju raje odpovejmo, saj je pomota lahko celo usodna. Žal se pri nas vsako leto zastrupi nekaj ljudi, zato je treba ob kakršnih koli prebavnih težavah po zaužitju čemaža nemudoma k zdravniku. Letos velja še posebno opozorilo pred tveganim početjem, saj so bolnišnice že tako preobremenjene zaradi širjenja novega koronavirusa!
Tudi sicer čemaž uživajmo v zmernih količinah, zlasti svežega, saj ima zelo močan okus in lahko vzdraži prebavila. Z vonjem je podobno kot pri navadnem česnu, ne jejmo ga, ko se odpravljamo med ljudi, saj je vonj po česnu za večino neprijeten in odbijajoč. Da bo lažje prebavljiv, ga uživajmo skupaj z maščobami, idealna jed je pesto, v katerem zmešamo drobno sesekljan čemaž in kakovostno olje, najbolje oljčno. Po drugi strani je koristno, če ga dodajamo mastnim jedem, na primer žličko pesta k pečenim rebrom ali mastni pečenki, saj pospešuje prebavo maščobe. Sveži namaz ali pesto iz čemaža bo v hladilniku ostal dober nekaj dni, lahko pa ga naredimo tudi na zalogo – v tem primeru ga spravimo v kozarce za vlaganje in res dobro zapremo ter hranimo v hladnem in suhem prostoru.