Po menopavzi so ženske bolj ogrožene

Smo na dobri poti, da do leta 2025 zmanjšamo prezgodnjo umrljivost za 25 odstotkov. A z dosežki še ne smemo biti zadovoljni: še več truda bi morali vložiti v zdrav način življenja, predvsem prehranjevanja, gibanja in zadostno količino spanca, opozarjajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja.

Da je neustrezna prehrana med najpomembnejšimi posrednimi vzroki pojava srčne kapi in nenadne smrti, poudarja tudi prim. mag. Nadja Ružić Medvešček, dr. med, spec. kardiologije iz Medicinskega centra Barsos: »Je napovedni dejavnik za druge dejavnike tveganja, kot so povišan holesterol in sladkor v krvi, previsok krvni tlak, čezmerna telesna teža in debelost. Kajenje je dejavnik tveganja, ki povzroči največ bolezni. Tobak je sokriv za okoli 50 odstotkov vseh smrti, polovico od teh pa povzročijo bolezni srca in ožilja. Kar eno leto mora miniti od zadnje pokajene cigarete, da se tveganje za srčno kap zmanjša za polovico. Dobrobiti telesne dejavnosti so nedvomne. Redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, zmanjša tveganje za srčno kap kar za 50 odstotkov in podaljša življenje. Odrasla oseba naj bi se vsak dan ali vsaj štirikrat v tednu za pol ure posvetila ustrezni telesni dejavnosti.«
Slab življenjski slog

Toda nekaterih težav s srcem si ne naprtimo sami, raziskave kažejo, da so predvsem pri pojavu srčne ali možganske kapi pri mladih pogosto v ozadju bolezni v družinah, pojasnjuje sogovornica: »Pri ljudeh, ki prihajajo iz takih družin, so že osebni zdravniki bolj pozorni na težave. Najpogostejša vzroka za bolezni srca v razvitem svetu pa sta, neodvisno od dednosti, ateroskleroza (poapnenje žil) in visok krvni tlak. Nagnjenost k srčnim boleznim in možganski kapi lahko podedujemo, a so težave večinoma posledica nepravilnega življenjskega sloga, slabih prehranskih navad, pomanjkanja gibanja in seveda kajenja. Nekaterim dejavnikom tveganja pa se na žalost ne moremo izogniti.«

S staranjem se povečuje možnost za infarkt. Raziskave kažejo, da je kar štiri petine tistih, ki jih usodno prizadene koronarna bolezen, starejših od 65 let. »Nevarnost za kap se z vsakim desetletjem po 55. letu starosti podvoji. Znano je, da so moški v večji nevarnosti od žensk. Manj pa je znano, da so ženske v večji nevarnosti po menopavzi, infarkt jih prizadene pozneje kot moške. Tudi ženske namreč večinoma umirajo zaradi srčnih bolezni, precej več kot zaradi vseh vrst raka skupaj. Znanost ne ve zagotovo, vendar obstaja možnost, da je v povečanje nevarnosti za infarkt pri ženskah vmešan hormon estrogen. Tega namreč ženske v meni začnejo izgubljati, s tem pa izgubijo neke vrste zaščito,« pojasnjuje sogovornica.
 

Trend zmanjševanja

Prebivalstvo se stara tako v Evropi kot v Sloveniji, a podatki evropskega statističnega urada vendarle kažejo, da se je delež smrti zaradi srčne in možganske kapi v Evropi od leta 2000 zmanjšal: »Kot kažejo podatki, je v Sloveniji zaradi srčne kapi leta 2013 umrlo nekaj več kot 10 odstotkov ljudi, s čimer ostajamo v mejah evropskega povprečja. Pri možganski kapi, zaradi katere je umrlo 9,9 odstotka ljudi, pa smo nad evropskim povprečjem. Kljub temu primerjava z letom 2000 kaže na spodbudne rezultate. Pri obeh vzrokih smrti je v Sloveniji v trinajstih letih namreč opaziti trend zmanjševanja. Število smrti zaradi srčne in možganske kapi je v Sloveniji od leta 2000 upadlo za tri odstotke, zaradi možganske kapi pa za 1,1 odstotka.«

Kot rečeno, lahko za svoje srce največ naredimo sami. Poleg zadostnega gibanja in spanja je nujno nadzorovati količino, kakovost in sestavo hranil, svetuje prim. mag. Ružić Medveščkova: »Količino zlahka nadzorujemo: vsako jutro stopimo na tehtnico in ne dopustimo, da bi se kazalec pomaknil navzgor. Kakovost je že težje nadzorovati. Desetletja so nutricionisti prisegali, da je najbolje, če hrana vsebuje čim več ogljikovih hidratov, bali pa naj bi se maščob. Nove raziskave kažejo, da naj bi bilo v zdravi prehrani manj ogljikovih hidratov, maščobe pa naj ne bi bile tako nevarne. Nedvomno so škodljivi enostavni ogljikovi hidrati (denimo vse sladkarije), tudi hrana, ki vsebuje transmaščobne kisline. Škodi ocvrta, preveč zapečena in procesirana hrana. Med slednjo lahko prištevamo tudi mleko in mlečne izdelke, ki so jim odstranili več ali manj maščobe. Raziskave kažejo, da so maščobe v oreščkih, avokadu, oljčnem olju in ribah zdrave, nedvomno pa preveč zaužitih maščob poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.« Priporočljivo je, da tudi zdrave osebe vsaj na vsakih pet let preverijo raven maščob v krvi.