Po menopavzi večje tveganje za infarkt

Neredni menstrualni ciklusi, precej krajši razmik med menstruacijami ali izostanek menstruacije so lahko znanilci menopavze. Ta se mnogim prikrade skorajda neopazno, številne pa se srečujejo s težavami in simptomi, ki lahko trajajo več mesecev, tudi let, predvsem pa vplivajo na kakovost življenja.

»Rodno obdobje ženske se začne s prvo menstruacijo in zaključi z zadnjo okoli petdesetega leta,« pojasnjuje Sonja Levak Hozjan, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. »Menopavza je obdobje v življenju vsake ženske in je neizogibno zaradi upadanja hormona estrogena. Šele ko poteče celo leto brez menstruacije, je ženska v menopavzi, in od takrat zaščita pred zanositvijo ni več potrebna. Za vsako krvavitev, ki se pojavi pozneje, svetujemo takojšen pregled pri ginekologu.«

Kdaj se bo začela menopavza, je težko napovedati, saj na pomembno prelomnico vplivajo številni dejavniki, denimo, življenjski slog, različna ginekološka stanja, dednost: »Ko se zaradi nižjih vrednosti ženskih spolnih hormonov estrogena in progesterona dozorevanje jajčec v jajčnikih zmanjšuje in končno ustavi, že nastajajo spremljajoči znaki menopavze. Slovenke pridejo v menopavzo okoli 50. leta. O zgodnji menopavzi govorimo, če se menstruacije končajo pred 45. letom. Ženske, ki imajo ožjo sorodnico z zelo zgodnjo menopavzo, lahko pričakujejo, da se bo enako zgodilo njim; tiste, ki imajo miome na maternici, imajo pozneje zadnjo menstruacijo, kadilke običajno dosti prej. Ženske, ki so jim zaradi bolezni odstranili maternico in so jim ostali samo jajčniki, imajo znake menopavze v običajnem obdobju. Prav tako uporabnice hormonskih materničnih vložkov za kontracepcijo, zaradi katerih že nekaj mesecev po vstavitvi nimajo več menstrualnih krvavitev, pridejo v menopavzo v običajnem obdobju.«

Več poudarka na preventivi

Nihanje hormonov in končni upad estrogena lahko spremljajo razpoloženjska nihanja, nemir, nervoza, depresija, zaradi česar ne omahujemo z obiskom zdravnika, glavoboli, motnje spanja, nočno potenje in vročinski obliv, ki se pozneje lahko pojavijo tudi čez dan. Značilni so še utrujenost, povečan apetit in povečanje telesne teže, ugotavlja Levak-Hozjanova: »Zaradi manj vezivnega tkiva je opaziti ohlapnejše mišice in kožo. Ohlapnejše postanejo tudi mišice medeničnega dna, kar se pokaže s težavami uhajanja urina ob kašlju, kihanju, hitri hoji, dvigovanju bremen. Koža postane bolj suha, lasje redkejši, krhkejši in tanjši, pojavijo se tudi opaznejše gubice. Dlesni se odmikajo od zoba. Bolečine v dojkah, napetost v trebuhu, zaprtost, poslabšanje inkontinence urina so kar pogosti. Upad želje po spolnosti je posledica nizkih vrednosti estrogena. Suhost nožnice veliko žensk odvrne od spolnih odnosov zaradi bolečin. Bolečine v prsih in stiskanje pri srcu moramo jemati resno, saj se ženske po menopavzi izenačimo z moško populacijo in poveča se tveganje za srčno-žilna obolenja, tudi infarkt. Povišan krvni tlak in višje vrednosti krvnih maščob dostikrat nastanejo prav v tem obdobju. Pozneje se izraziteje opazi manjšanje kostne gostote z nižanjem telesne višine in nekoliko ukrivljeno držo. Večje je tudi tveganje za zlome kosti, najpogosteje kolka, hrbtenice in roke nad zapestjem.«

Da se izognete hujšim zapletom, so preventivni pregledi nujni; Zora odlično skrbi za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu, v programu Dora pregledujejo dojke z mamografijo, Svit odkriva raka na črevesju pri obeh spolih; merjenje kostne gostote je priporočljivo že prvo leto po menopavzi, tako tudi občasni pregledi krvnega tlaka, sladkorja in krvnih maščob. Za zdravje pa največ naredimo z življenjskim slogom, še polaga na srce sogovornica: »Če poskrbimo za vsaj nekaj dnevnega gibanja, zdravo prehrano z manj maščobami in omejimo sladkor, smo na dobri poti, da ohranimo zdravje kosti in ožilja tudi v menopavzi. Opustiti je treba slabe razvade, kot so kajenje in alkohol, in si poiskati družbo in aktivnosti, ki nas navdajajo z zadovoljstvom.«