Po tej hrani dobimo smrdljive vetrove
Čeprav so vetrovi znanstveno znani kot napenjanje, sestavni del našega vsakdanjega življenja, vemo presenetljivo malo o tem, kaj točno jih povzroča. Katera živila nas torej najbolj napihnejo in katera povzročajo najbolj neprijetne vetrove?
»Smrdljivi prdec se običajno začne z ogljikovimi hidrati, zlasti tistimi, ki so netopni in gredo skozi želodec in zgornji del črevesja brez absorpcije,« razloži dr. Ali Rezaie, gastroenterolog v bolnišnici Cedars Sinai v Los Angelesu.
Bakterije, ki naseljujejo debelo črevo, uspevajo na teh neabsorbiranih sladkorjih, ki jim zagotavljajo »visokooktansko gorivo«. Čeprav se ti ogljikovi hidrati, kot so vlaknine in škrob, ne absorbirajo v višjih delih črevesja, ker naše telo nima encimov, potrebnih za njihovo razgradnjo, jih bakterije v debelem črevesu zlahka prebavijo.
Neprijetni vonj
Ko se hranijo s temi ogljikovimi hidrati, bakterije proizvajajo plin, ki se spremeni v veter, ki ga izdihnemo. Vendar pa ne postane ves plin, ki ga bakterije proizvajajo iz hrane, smrdljiv veter. Človek proizvede približno 500 do 1500 mililitrov plinov na dan, ne glede na prehrano, in več kot 99 % teh plinov je brez vonja. K napenjanju prispevajo tudi plini brez vonja, kot so metan, ogljikov dioksid in vodik, vendar samo napenjanje ne pomeni nujno neprijetnega vonja.
Neprijetni plini vključujejo vodikov sulfid, znan po svojem vonju po gnilih jajcih, »ki diši po kakcu,« je dejal dr. Eric Goldstein, gastroenterolog v medicinskem centru Mount Sinai v New Yorku. Toda pretvarjanje hrane v plin ni preprosta, neposredna pretvorba v črevesju. »Lahko vnesete kup spojin, ki vsebujejo žveplo, in imate bakterije, ki proizvajajo vodikov sulfid, vendar vaši vetrovi ne bodo nujno dišali kot vodikov sulfid,« je dejal Goldstein. Namesto tega lahko bakterije, ki proizvajajo vodikov sulfid, uravnotežijo druge bakterije, ki se hranijo s temi spojinami. Živila, bogata z žveplom, vključujejo stročnice, kot so leča, fižol in grah in križnice, kot so brokoli in zelje. Ta vlaknasta zelenjava vsebuje tudi netopne ogljikove hidrate, ki jih bakterije v debelem črevesu lahko spremenijo v plin z neprijetnim vonjem.
Veliko dejavnikov
Goldstein in Rezaie sta poudarila, da na količino in vonj prdca vpliva veliko dejavnikov. Čeprav lahko ocenimo običajne spojine v hrani in vetru, imajo nekateri ljudje specifično občutljivost na hrano na podlagi črevesnega mikrobioma. Netopni sladkorji so na splošno osnova za neprijetne pline, ni pa univerzalnih živil, ki bi iz vsakega organizma sproščala neprijetne pline.
»Proizvodnja plinov s strani bakterij v našem črevesju ni odvisna le od tega, kaj jeste,« je dejal Rezaie. »Odvisno je od tega, katere druge pline proizvajajo bakterije, ki jih hranijo.« Na to, kakšen bo veter, vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so črevesna gibljivost, spremembe v sestavi bakterij in čas, ki ga hrana porabi skozi črevesje. Poleg tega vetrovi, ki jih izdihamo, vsebujejo tudi pogoltnjen zrak in pline, ki difundirajo iz krvnega obtoka, ti pa so tudi brez vonja. Zaradi teh dejavnikov je prdec pogosteje slišati kot vohati.
Motnje in intolerance vplivajo tudi na način, kako bakterije proizvajajo pline. Na primer, pri ljudeh, ki ne prenašajo laktoze, ogljikov hidrat laktoza doseže bakterije v debelem črevesu, kar lahko povzroči pogosto odvajanje vetrov. Goldstein opozarja na dieto 'FODMAP', začasno izločevalno dieto, kot enega od načinov za zmanjšanje skrajnih primerov napihnjenosti pri tistih, ki so nagnjeni k temu. Kljub temu Goldstein poudarja, da »ni rešitve, ki bi ustrezala vsem«, ko gre za prehrano in vetrove, saj nešteto dejavnikov v telesu vsakega človeka vpliva na vse pline. Če boste poiskali pomoč, je odvisno od tega, koliko vas vetrovi motijo v vsakdanjem življenju. Po drugi strani pa so vetrovi, tudi smrdljivi, neizogibni, poroča vecernji.hr.
