Pod stresom boli, poglejte, kako se izogniti težavam z želodcem
Do nelagodja v trebuhu najpogosteje pride, ko se poruši ravnovesje med zaščitnimi in za sluznico prebavil škodljivimi dejavniki. Med slednje uvrščamo želodčno kislino, nekatere encime, žolčne kisline. Na vse to močno vplivamo tudi sami z nepravilno izbiro živil in napačnim načinom prehranjevanja. Želodec je izjemno dovzeten za naše doživljanje okolice in čustvovanje.
Pri mnogih se namreč želodčne težave pojavijo kot posledica stresa, razburjenja in jeze ter strahu. To so zunanji dejavniki, ki lahko porušijo ravnovesje. Najpogostejši dejavnik, ki omogoči, da želodčna kislina lahko povzroči hudo vnetje ali gastritis, pa je nepravilen izbor hrane, pravi doc. dr. Rado Janša, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos. Takrat prihaja do pogostih želodčnih težav, kot so napenjanje, napihovanje v trebuhu, občutek polnosti, kislo spahovanje, slabost, trebušni krči, pekoča bolečina v prsnem košu ali za prsnico. Posebno nadležen je želodčni refluks (GERB) zlasti po obrokih ali med njimi in ponoči.
Poslabšanje refluksa ali vračanja želodčne vsebine v požiralnik povzroča ležeči položaj. Ob dolgotrajnih težavah se pogosto pojavljata še hripavost ali kašelj.
Proti vsem želodčnim težavam se najbolj učinkovito in uspešno borimo z zdravimi prehranskimi navadami in s čim bolj mirnim življenjskim slogom, saj sta najpoglavitnejša vzroka za tovrstne težave prav hrana in stres, pravi sogovornik.
Za pomiritev želodca lahko sežemo tudi po domačih pripravkih. Na omilitev težav zlasti ugodno vplivajo kamilica, melisa, baldrijan in poprova meta, ki jih poparimo in zaužijemo v obliki čaja. Če trajajo težave več kot tri dni v tednu, je priporočljivo obiskati zdravnika. »Obiščimo ga tudi, če po dvotedenskem zdravljenju z zdravili brez recepta, kot so antacidi, soda bikarbona, zaviralci protonske črpalke, ne opazimo znakov izboljšanja. Bodimo pozorni na znake, pri katerih z obiskom pri zdravniku nikakor ne odlašajmo: težave pri požiranju, zatikanje hrane, boleče požiranje, odvajanje črnega blata, bruhanje krvave oziroma temne vsebine, izguba telesne teže. To so alarmni znaki, ob katerih je obisk zdravnika nujen,« opozori doc. dr. Rado Janša, dr. med.
»Če nas muči zgaga, je najkoristnejša dieta s čim manj papricirane hrane, kot so česen, čili, feferoni, in čim manj sladke hrane, kot so tortice, marmelada, čokolada, sladka peciva …« Prav tako se je treba izogniti kavi, alkoholu in cigaretam. Z jedilnika črtamo tudi hrano, za katero smo že prej ugotovili, da nam povzroča slabost, napihnjenost, zgago ali refluks, svetuje doc. dr. Janša.
»Pogosti povzročitelji zgage so poleg omenjenih živil koncentrirane sadne kisline, ki so v smutijih ali sadnih čajih. Odsvetujemo tudi agrume in banane, marelice, maline. Od sokov odsvetujemo tiste s koncentriranim sadjem in gazirane pijače. Izogibajmo se prevelikim količinam zaužitega sadja, ki ga nikoli ne uživajmo po obrokih, ter sladki in ocvrti hrani.«
Jemo počasi
Pri preprečevanju želodčnih težav je pomembno tudi, da pri jedi sedimo čim bolj vzravnano, da jemo počasi, hrano dobro prežvečimo in ne pojemo več, kot nam narekuje telo, hrana ne sme biti niti premrzla niti prevroča, pravi sogovornik. Ob njej ne uživajmo alkohola, obroke čez dan enakomerno porazdelimo na več manjših in pred spanjem ne jejmo vsaj od dve do tri ure. Zdravniki svetujejo tudi, naj ne nosimo preveč oprijetih oblačil in poskrbimo za dovolj gibanja, seveda ne takoj po jedi.
Maščobe kar najbolj omejimo, izogibamo se oreščkom, zlasti jedem iz orehovih jedrc.
Želodčne težave lahko preprečimo z izogibanjem določenim navadam, različnim stresnim situacijam, pravi doc. dr. Janša.
»Omilimo jih z različnimi sprostitvenimi tehnikami in z gibanjem na svežem zraku. Pomaga tudi, če se naučimo učinkovito spopadati s stresom. Zelo pomembno je, da glede na poznavanje našega telesa ob poprejšnjih poslabšanjih ukrepamo že vnaprej, preventivno,« še pravi sogovornik.
