PREHRANJEVANJE
Podhranjeni in predebeli
Čedalje globlji prepad med razvitim in nerazvitim svetom: spet vse več lakote; tudi v Sloveniji neenakost v zdravem prehranjevanju.
Odpri galerijo
Ribe bi morali jesti vsaj dvakrat na teden. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Oktober je že 37 let posvečen hrani, 16. oktobra po vsem svetu zaznamujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja lakoto, ki je glede na finančne in tehnološke vire, s katerimi razpolaga svet, nesprejemljiva. Z geslom #BrezLakote opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. FAO v najnovejšem poročilu ugotavlja, da po obdobju upadanja svetovne lakote ta zdaj znova narašča, več kot 820 milijonov ljudi, večinoma iz držav v razvoju z ruralnega območja, trpi zaradi kronične podhranjenosti.
Tudi v Sloveniji opažamo neenakost v zdravem prehranjevanju zaradi socialno-ekonomskih razlik. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 največ pozornosti posveča ranljivejšim skupinam, cilj pa je vsem omogočiti življenje v okolju, ki zagotavlja zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo 2016. opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in je del mednarodne pobude, ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. Najnovejši podatki so pokazali nekatere ugodne smernice na področju prehranjevanja, sporočajo z NIJZ: povečuje se delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, in zmanjšuje se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let in so del aktualnega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija za obdobje 2015–2025.
Kljub temu se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja zaradi nezdravega življenjskega sloga, ki je vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti, so zapisali na NIJZ: »Posebno nezdravo se prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši, tem bo treba nameniti še več pozornosti. Izbirajo pretežno manj kakovostna živila, priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.« Več nezdravega prehranjevanja je na vzhodnem delu Slovenije. Najmanj prebivalcev vsak dan zajtrkuje v zdravstveni regiji Ravne na Koroškem, po sveži zelenjavi najmanj segajo prebivalci zdravstvene regije Kranj, največ mesnih izdelkov zaužijejo v zdravstveni regiji Maribor, ribe enkrat na teden ali pogosteje v zdravstveni regiji Novo mesto uživa 23,6 odstotka prebivalcev, 37,6 odstotka prebivalcev v zdravstveni regiji Murska Sobota enkrat na teden ali pogosteje uživa ocvrte jedi, v zdravstveni regiji Kranj le 16,4 odstotka, najmanj sladkih pijač zaužijejo v zdravstvenih regijah Nova Gorica, Ljubljana, Kranj in Celje, sporočajo z NIJZ.
Podobno se kažejo velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. V Sloveniji operiramo 260 bolnikov z bolezensko debelostjo na leto, obravnavamo pa jih še veliko več, tudi z drugimi tehnikami podpornega zdravljenja. Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in je za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. V Sloveniji je v porastu zaradi načina življenja in tudi zaradi čezmernega uživanja sladkih pijač, največji porast debelosti opažamo v adolescentni populaciji; v povprečju se vsak drugi odrasli prehranjuje nezdravo in z manj za zdravje koristnimi živili, kar poleg spremenjenega, sedečega življenjskega sloga vodi v debelost.
Tudi v Sloveniji opažamo neenakost v zdravem prehranjevanju zaradi socialno-ekonomskih razlik. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 največ pozornosti posveča ranljivejšim skupinam, cilj pa je vsem omogočiti življenje v okolju, ki zagotavlja zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo 2016. opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in je del mednarodne pobude, ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. Najnovejši podatki so pokazali nekatere ugodne smernice na področju prehranjevanja, sporočajo z NIJZ: povečuje se delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, in zmanjšuje se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let in so del aktualnega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija za obdobje 2015–2025.
Ocvrti hrani bi se morali izogibati, a jo prenekateri še vedno pogosto jedo.
Kljub temu se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja zaradi nezdravega življenjskega sloga, ki je vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti, so zapisali na NIJZ: »Posebno nezdravo se prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši, tem bo treba nameniti še več pozornosti. Izbirajo pretežno manj kakovostna živila, priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.« Več nezdravega prehranjevanja je na vzhodnem delu Slovenije. Najmanj prebivalcev vsak dan zajtrkuje v zdravstveni regiji Ravne na Koroškem, po sveži zelenjavi najmanj segajo prebivalci zdravstvene regije Kranj, največ mesnih izdelkov zaužijejo v zdravstveni regiji Maribor, ribe enkrat na teden ali pogosteje v zdravstveni regiji Novo mesto uživa 23,6 odstotka prebivalcev, 37,6 odstotka prebivalcev v zdravstveni regiji Murska Sobota enkrat na teden ali pogosteje uživa ocvrte jedi, v zdravstveni regiji Kranj le 16,4 odstotka, najmanj sladkih pijač zaužijejo v zdravstvenih regijah Nova Gorica, Ljubljana, Kranj in Celje, sporočajo z NIJZ.
Podobno se kažejo velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. V Sloveniji operiramo 260 bolnikov z bolezensko debelostjo na leto, obravnavamo pa jih še veliko več, tudi z drugimi tehnikami podpornega zdravljenja. Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in je za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. V Sloveniji je v porastu zaradi načina življenja in tudi zaradi čezmernega uživanja sladkih pijač, največji porast debelosti opažamo v adolescentni populaciji; v povprečju se vsak drugi odrasli prehranjuje nezdravo in z manj za zdravje koristnimi živili, kar poleg spremenjenega, sedečega življenjskega sloga vodi v debelost.
