Podpirajmo dojenje: dojenčku ponuja ugodje, varnost in nežnost

Dojenje je precej več kot le hranjenje otroka. Novorojenčkovi prvi občutki varnosti, ljubezni, zaupanja in ugodja izvirajo iz materinega zvestega in hitrega odziva, ko otrok zajoka in kliče po hrani. Narava je vzpostavila tudi naravno vez med otrokovimi lačnimi usti in polnimi prsmi matere. Lahko torej rečemo, da je dojenje tudi neke vrste socialna dejavnost, saj razvoj in rast otroka temeljita na močni vezi, ki se pri dojenju ustvari med otrokom in materjo.

Materino mleko mu v prvem obdobju zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj. FOTO: Getty Images

Mati naj bi otroka izključno dojila do njegovega dopolnjenega šestega meseca: materino mleko (ali posebna mlečna mešanica, če dojenje ni mogoče) je vse, kar otrok potrebuje. Dodajanje vode ni potrebno, a manjši odmerki ne bodo škodili. Se pa odsvetuje prezgodnje uvajanje druge tekočine, na primer sadnih sokov, saj jim dojenčkov prebavni sistem še ni kos, zato se lahko odzove z alergijami in drisko.

V prvem tromesečju je zanj najpomembnejše, pravijo pediatri, da je mati pri njem, se mu posveča ter odziva na njegove potrebe. Ena od teh je hranjenje, ko si otrok to želi. Zahteve dojenčka po hrani postopoma postajajo vse večje in urnik je vse bolj predvidljiv.

Otrok bo z razvojem in rastjo potreboval manj obrokov na dan, ob vsakem bo pojedel več in za popite enake količine mleka porabil manj časa. Dva tedna starega dojenčka dojimo od osem- do desetkrat na dan, pri mesecu dni od šest- do osemkrat na dan, dvomesečnega od pet- do sedemkrat na dan. Dojenčki, ki jih hranijo po steklenički, ne jedo tako pogosto.

Prilagodite se otroku

Ne glede na način pa pediatri svetujejo, da dojenčka hranimo glede na njegovo potrebo po hrani. Pediatri pravijo, da je napačno pričakovati, da bo otrok vsak dan popil enako količino mleka. Predvsem v obdobju rasti potrebuje pogostejše hranjenje in več mleka.

Takrat se zdi, da mu hrane ni nikoli dovolj. Koristen nasvet pediatrov je, da otroka ne smemo siliti, naj je, odločitev, kdaj in koliko bo pil, prepustimo njemu. Mati je lahko prepričana, da je tako prav zanj, seveda če mu da jesti, kadar si otrok to želi. In četudi je dojenček požrešen in rad je, to še ne pomeni, da bo pozneje, ko bo odrasel, debel.

Tudi v Sloveniji drugega avgusta zaznamujemo svetovni dan dojenja, letos z geslom Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo. Pomen podpore in izobraževanja izpostavljajo v strokovnem združenju za dojenje Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.

Vsi, ki podpirajo starše pri dojenju in jim pomagajo, morajo biti tudi sami dovolj izobraženi, pravijo in še, da bi morali biti ključna podpora dojenju zdravstveni sistemi v državi, delodajalci in skupnost, vsi ti pa morajo imeti pri tem podporo vlade. Pomemben je tudi oče otroka: s sodelovanjem pri negi dojenčka, skrbi za dom in z ljubečim odnosom je doječi materi v veliko podporo.