Podpirajo tudi imunski sistem
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v prebavnem traktu skrbijo za razgradnjo hrane, uničujejo škodljive mikroorganizme in sodelujejo pri sintezi nekaterih vitaminov, aminokislin in maščobnih kislin ter pomagajo pri gibanju črevesja. Prebiotiki pa v črevesju povečujejo rast in učinkovitost probiotikov.
»Če je ravnovesje v črevesni mikrobioti porušeno, pomagajo probiotiki. Imajo pozitivne učinke na prebavo, izboljšujejo imunski sistem, pospešujejo presnovo laktoze, blažijo drisko, v črevesju zatirajo patogene klice, zmanjšujejo možnosti za okužbe s prebavnimi virusi, zdravijo funkcionalne motnje črevesja in zmanjšujejo pogostost okužb. Prebiotiki ustvarjajo boljše okolje za probiotike in prispevajo k boljšemu preživetju ter rasti probiotičnih bakterij in drugih, za zdravje neškodljivih mikroorganizmov v telesu. Probiotiki bodo učinkovali zgolj, če je v telesu prisotna dovolj visoka količina prebiotikov, in obrnjeno,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Probiotiki bodo učinkovali zgolj, če je v telesu prisotna dovolj visoka količina prebiotikov, in obrnjeno.
Zmanjšujejo vnetje
Če s prehranjevalnimi navadami ne zagotovimo, da je naše črevesje zdravo, bomo občutili posledice. »Med sovražnike črevesja štejemo prepogosto uživanje sladkorja in predelane hrane, premajhen vnos vlaknin, pogosto zdravljenje z antibiotiki, neravnovesje hormonov, kavo in napitke z mehurčki ter nezadostne količine spanca, stres in strupene snovi v okolju. Pomanjkanje dobrih bakterij se najpogosteje pojavi pri akutni in kronični driski, ob jemanju antibiotikov ter ob spremembi okolja in prehrane. Ob porušenem ravnovesju črevesne mikrobiote se lahko pojavijo težave, kot so zaprtje ali driska, napenjanje in vetrovi, napihnjenost, bolečine v trebuhu in ponavljajoče se glivične okužbe.«
Kot rečeno, probiotiki podpirajo tudi imunsko funkcijo telesa, izboljšujejo presnovo in obvladujejo vnetja v telesu. »Če naše črevesje dobro deluje, se absorbirajo vsa potrebna hranila, vključno z vitamini, minerali in oligoelementi, črevesna sluznica pa je zaščitena. Posledično bo celotno naše telo bolje delovalo in se lažje obranilo pred bakterijami in virusi,« poudarja sogovornica in pristavlja, da probiotiki pripomorejo tudi k hitrejšemu okrevanju, saj povečujejo nastajanje protiteles in aktivnost imunskih celic.
»Še posebno med uporabo antibiotikov se lahko poruši ravnovesje črevesne mikrobiote. Probiotiki pomagajo obnoviti to ravnovesje, kar lahko izboljša prebavo in absorpcijo hranil ter zmanjšuje tveganje za prebavne težave. Nekateri probiotični sevi imajo protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo zmanjšati vnetje v telesu. Probiotiki zavirajo rast škodljivih bakterij in patogenov v črevesju, s čimer pomagajo preprečevati sekundarne okužbe in pospešujejo okrevanje. Zdrava črevesna mikrobiota pa vpliva na splošno počutje in raven energije.«
Probiotike najpogosteje najdemo v sirotki, kefirju, nekaterih jogurtih, surovem kislem zelju, zelnici, nekaterih vrstah sira, kombuči, tempehu in misu. V sadju in zelenjavi, kot so jabolka, česen, čebula, fižol in cikorija, pa je največ prebiotikov. »Včasih je dobro poseči po prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo prebiotike in/ali probiotike, seveda po posvetu s farmacevtom,« še sklene sogovornica.
Če naše črevesje dobro deluje, se absorbirajo vsa potrebna hranila.
